Nena Škerlj, Simona Zorko: Intervju z Andrejo Potočar Schwenner

Pred ateljejem (Foto vse: Andreja Potočar Schwenner)

Andreja Potočar Schwenner je bila rojena 21. decembra 1984 v Novem mestu. Po končani Gimnaziji v Novem mestu se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2009 končala študij slikarstva pri profesorju Bojanu Gorencu. Živi, ustvarja in poučuje v Novem mestu.

NŠ, SZ Diplomsko delo si naslovila Slikanje urbane krajine. Zakaj si ga tako poimenovala? Lahko na kratko povzameš, s čem si se ukvarjala?

APS Zanimal me je in še vedno me zanima odnos med človekom in krajino, ki pa urbano krajino omogoča. V fazi vzpostavljanja krajine kot kraja bivanja in življenja je človeku predstavljala osnovno eksistenco, bit preko katere je vzpostavljal in zapolnjeval tisto, kar je v krajini tudi pogrešal. Prav manko bivajočega je pripeljal do oblikovane urbane krajine, v nadaljevanju tudi do ideje svobode in človeka kot bivajočega. Urbana krajina nam omogoča preživetje, postane to, kar imamo radi, na kar se navežemo in si ustvarimo dom. Urbano krajino sem slikala na način, kjer se slika kljub svoji iluzorni podobi še vedno s svojo materialnostjo vede kot objekt, jasno kaže, kako slika ne ustvarja zgolj iluzornega prostora, temveč tudi soustvarja prostor v katerem biva.

Ni zgolj podoba nekega urbanega prostora, temveč je del njega. Biti umeščen v urbanem prostoru ne pomeni zgolj umeščenost v nek prostor, ampak biti eden od elementov, ki sestavljajo celoto.

NŠ, SZ Urbanost kot strukturno organizirana slika narekuje tudi jasnost koncepta. Se ti zdi ta koncept pomembnejši od samega motiva narave?

APS Ne.

Andreja Potočar Schwenner: Krka, 2011, mešana tehnika na platnu, 60 x 50 cm

Andreja Potočar: Krajina, 2010, mešana tehnika na platnu, 50 × 60 cm

Andreja Potočar: Krajina, 2010, mešana tehnika na platnu, 50 × 60 cm

NŠ, SZ Kaj lahko poveš o procesu slikanja? Kako slika prične nastajati in kako nastaja?

APS V mojem slikarstvu lahko opazimo uporabo precej reducirane barvne palete. Veliko pozornosti namenim rešitvam kompleksnosti med površino in globino slikarskega polja ter dialogu med fragmentom in celoto. Poleg akrilnih barv je tako ključen medij, ki ga uporabljam, mivka, ki ji dodajam akrilno vezivo. Nanašam jo s pomočjo slikarske lopatke ali čopiča. Pogosto, tekom slikanja, predvsem pa, ko se barva in mivka z vezivom posušijo, sledi še risarska intervencija z barvnim pastelom, ogljem ali grafitom.

NŠ, SZ Kateri materiali te poleg mivke in peska še privlačijo in kateri ne?

APS Trenutno uporabljam mivke različnih granulacij in barv. Zaradi širine možnosti uporabe, ki mi jo nudi mivka, za enkrat ne razmišljam o drugih materialih.

NŠ, SZ Simbolika mivke in peska je povezana z velikansko količino zrnc in lahkotnostjo preoblikovanj. Mivka je lahko tekoča kot voda ali praska kot ogenj – kaj ti je bliže?

APS Mivka me zanima predvsem kot material, ki mi omogoča dialog med površino in globino. Lahko pa bi rekla, da gre do neke mere tudi za ekološko zavest, kot generacijsko revolucionarna nota.

NŠ, SZ Bi lahko rekla, da tudi nate vpliva nežna valovita pokrajina, ki nehoteno zbuja v človeku liričnost in melanholičnost? Kaj ti je bliže – voda, melanholični toni, umirjenost, liričnost ali razum, racionalnost in urejevalna načela na drugi strani?

Andreja Potočar Schwenner: Zvezde, 2010, mešana tehnika na platnu, 120 x 80 cm

APS Da. Prepričana sem, da me je okolje, v katerem sem preživela obdobje odraščanja in zorenja, dodobra zaznamovalo in zato lahko v mojih slikah začutimo duh kraja, genius loci, in razberemo povsem določene krajevne posebnosti in njihov značaj. Melanholičnost, umirjenost, to sta pojma, ki povsem sovpadata z mano kot osebo ter mojim slikarstvom.

NŠ, SZ Je možno, da se na nekaterih tvojih slikah zazna nekaj böcklinovskega, nekaj z njegovega znamenitega Otoka mrtvih, seveda ne na tako tesnoben, mračen in temačen način?

APS Lahko bi se reklo. Mislim, da je to predvsem zaradi dreves, ob enem pa barvni spekter, ki ga uporabljam, na gledalca daje občutek tesnobe, čeprav kot sem omenila, name ne dajejo takega vtisa, niti to ni moj namen …

NŠ, SZ Ti je blizu poezija in leposlovje? Se ti zdi, da ima lahko likovni jezik podobno strukturo kot besedilo? Torej konkretno: ali iščeš navdih tudi v literaturi ali je tvoje doživetje in upodabljanje bolj neposredno?

APS Mislim da, vendar sama večinoma iščem navdih bolj neposredno.

NŠ, SZ Bi morda še kaj več povedala o upodabljanju reke Krke? V katerem letnem času jo imaš najraje in v katerem letnem času jo najraje upodabljaš? Katera barva po tvojem mnenju najbolj pripada reki Krki?

APS Kot sem že omenila, okolje kjer sem odrasla, me je zagotovo dodobra zaznamovalo. To se lepo kaže v mojih delih. Ker smo prostor vajeni dojemati primarno, teritorialno, v njem nehote iščemo topografske značilnosti, da bi krajino locirali, tako je včasih dovolj, da se modra površina na platnu zameji z krivuljo, da bi v njej prepoznali okljuk Krke. Menim, da pri mojem delu ne gre v prvi vrsti za sledenje realnemu prostoru. Vedno gre do neke mere za upodobitev idealizirane podobe, ki včasih nima nobene veze z realnim. Zame reka Krka nima določene barve in se na mojih delih ne spreminja glede na letni čas.

Andreja Potočar Schwenner: Krajina, 2011, mešana tehnika na platnu, 40 x 80 cm

Andreja Potočar Schwenner: Krajina, 2010, mešana tehnika na platnu, 50 × 60 cm

NŠ, SZ Kaj ti torej pomeni narava? Vidiš v naravi arhetipske oblike?

APS Narava mi zelo veliko pomeni. Ljubim gozd. Prepričana sem, da bom vse življenje, tako kot do sedaj, odhajala v gozd.

NŠ, SZ  Kako je s figuro v tvojem slikarstvu? Te v popolnosti prevzame krajina ali nastajajo tudi likovna dela z upodobitvijo človeka?

APS V zadnjem času vse pogosteje, bodisi je ta vkomponirana znotraj krajine, bodisi ta nastopa povsem samostojno.

NŠ, SZ  Kako blizu ti je slikarstvo Vladimirja Lamuta, ki je tudi pogosto upodabljal Dolenjsko in Novo mesto. Menda je bil zelo občutljiv, senzibilen človek in umetnik, v nekaterih njegovih delih pa je med drugim videti izrazit tesnobni nemir in skrajno melanholijo, nepomirljive napetosti, fantazijskost in fantastičnost.

APS Oba ljubiva Dolenjsko.

NŠ, SZ  Kaj pa Kostanjevica? Vprašanje se zdi nujno, saj je poleg Štanjela na Primorskem in Škofje Loke na Gorenjskem, tudi tu čutiti neko posebno klimo, energijo pa tudi navdih in ne nazadnje tudi neko patino. Nekateri pravijo, da tu prav vohajo umetnost, da so tu muze za slikarje, pisce, scenariste …

APS Kostanjevica mi je zelo blizu, lahko pa bi rekla, da me predvsem zanima Krakovski gozd, ki se razprostira ob Kostanjevici.

Andreja Potočar Schwenner: Krakovski gozd I., 2009, mešana tehnika na platnu, 40 × 40 cm

Andreja Potočar Schwenner: Krakovski gozd I. in II., 2009, mešana tehnika na platnu, 40 × 40 cm

NŠ, SZ  Kaj te poleg slikanja še privlači in zanima? Kako je z drugimi – ne-slikarskimi mediji v tvojem ustvarjanju? Fotografiraš, te zanima računalniška grafika, si posnela že kakšen video? Te mikajo prostorske postavitve? Imaš morda kakšno idejo, ki bi jo želela realizirati izven slikarskega polja? In načrti, bližnji in tisti bolj daljni?

APS Trenutno se zelo jasno vidim v slikarstvu ter v poučevanju. V času študija me je zelo zanimala glina, do neke mere pa tudi video in fotografija. A pustimo času čas. Zadnja leta se ukvarjam z jadralnim padalstvom, tako da pogosto na ta svet gledam iz perspektive jadralne padalke, kar je in bo zagotovo tudi v bodoče do neke mere vplivalo na moje delo znotraj slikarstva.