Nena Škerlj: O razstavi Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju v Ruskem centru znanosti in kulture

Razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju (Foto vse: Nena Škerlj)

Razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju (Foto vse: Nena Škerlj)

Od 10. do 24. novembra 2011 je bila v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju. Bila je posvečena dvema obletnicama – petdesetletnici poleta Jurija Gagarina in dvainštiridesetletniciletnici slovenskega Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov. Razstava je bila sestavljena iz treh delov: umetnost in vesolje, raketni del v povezavi z vesoljem in tretji filatelistični del, ki je predstavil zbirke znamk iz razreda astrofilatelije.

Sklop, ki je bil posvečen umetnosti in vesolju, je ponujal na ogled kopije slik, ki sta jih izdelala kozmonavt Aleksej Arhipovič Leonov in vizionarski umetnik Andrej Konstantinovič Sokolov (1931–2007). Aleksej Arhipovič Leonov je najbolj znan po tem, da je leta 1965 opravil prvi »sprehod po vesolju«. Zunaj kapsule, na katero je bil privezan s posebno vrvjo, je lebdel dvajset minut. Razstavljeni so bili njegovi slikoviti pejsaži vesolja, ki so nastali pod vplivom njegovih poletov in obiskov odprtega vesoljskega prostora. Morda je najbolj znana njegova slika Blizu Lune, ki je zelo podobna otvoritvenemu prizoru iz Kubrickove Odiseje 2001. Arthur C. Clarke je svoj roman 2010: Druga odiseja posvetil Leonovu (in Sakharovu) in poimenoval po njem medplanetarno vesoljsko ladjo Aleksej Leonov. Andrej Konstantinovič Sokolov je v ustvarjanju svojih del, v katerih je upodabljal vesolje, uporabljal domišljijo, ki pa je bila menda včasih tako blizu resničnosti, da so mu nekoč sliko leteče rakete brez nadaljnjih razlag cenzurirali. To se Leonovu ni dogajalo. Slednji je sicer dobro poznal tehnologijo in se sprehodil po vesolju, vendar je po mnenju Sokolova[1]  Leonov resničnost v svojih slikah namerno zabrisoval in izkrivljal, da so dela ustrezala nadzoru in ohranjanju državnih skrivnosti.

Razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju

Razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju

Raketni del v povezavi z vesoljem je bil predvsem v znamenju predstavitve delovanja članov slovenskega Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Klub  vsako leto organizira mednarodno tekmovanje za Pokal Ljubljane in memorial Komarova, ki ima najdaljšo tradicijo na svetu. Ta sklop je organiziral poznavalec kozmonavtike in pobudnik ustanovitve kluba Vojko Kogej, ki se je med drugim leta 1978 srečal z Leonovom in njuno srečanje opisal v svojem delu Vesoljske pasti. Razstavljeni so bili tekmovalni modeli in leteče makete vesoljskih raket in raketoplanov, radijsko vodeni, »običajni« raketoplani, makete Sputnika, Vostoka, Sojuza, Space Shuttla in drugih vesoljskih plovil in nekateri predmeti, povezani z življenjem astronavtov v vesolju (na primer hrana). Razstavljena je bila tudi značka z znakom kluba ARK, ki je leta 1984 postala prvi predmet iz Slovenije in takratne SFRJ, ki je poletel v vesolje (z vesoljsko ladjo Sojuz T 10).

V filatelistični del razstave, ki je predstavil zbirke iz razreda astrofilatelije, so spadale reprodukcije razglednic in znamk na temo vesolja, ki so jih prispevali priznani zbiralci in razstavljalci iz različnih držav: Jaromir Matejka (Avstrija): Vladimir Remek, Prvi Interkozmos kozmonavt (zbirka prikazuje polet Sojuza 28 s prvim tujim kozmonavtom in je na svetovni razstavi v Pragi leta 2008 prejela zlato medaljo); Jaromir Matejka (Avstrija): Projekt Austromir, Polet avstrijskega kozmonavta Franza Viehböcka s Sojuzom TM-13 (zbirka je na svetovni razstavi na Dunaju leta 2008 prejela pozlačeno medaljo); Vjačeslav Kljočko (Rusija): »Poklic –  astronavt« (pozlačena medalja na razstavi Rusija 2004 in srebrna na razstavi Pacifik 2005 v Avstraliji); Vjačeslav Kljočko (Rusija): »Kozmonavti – avtorji poštnih znamk« (pozlačena medalja na razstavi FEPA Italia 2009); Walter Hopferwieser (Avstrija): 50 let človeka v vesolju, Astronavtska pošta (dragocena zbirka); Založniško-trgovsko središče »Marka«, Rusija: Osvajalcem  vesolja … (predstavitvena zbirka) in Nicolò e Pier Giuseppe Avanzato (Italija): »Osvajanje vesolja« (tematska zbirka).

Aleksej Arhipovic Leonov in Andrej Konstantinovic Sokolov

Aleksej Arhipovic Leonov in Andrej Konstantinovic Sokolov

Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani že nekaj časa pripravlja zanimive razstave in dogodke, bolj ali manj povezane s Slovenijo in Rusijo, razstava Kozmos v umetnosti, filateliji in našem življenju pa je bila ena tistih, ki so požele največ zanimanja.

[1] Asif A. Siddiqi, »Cosmic contradictions: popular enthusiasm and secrecy in the Soviet Space Program« v: Into the Cosmos: space exploration and Soviet culture, ur. James T. Andrews in Asif A. Siddiqi, Pittsburgh, University of , University of Pittsburgh Press, 2011, str. 72-73.