Polona Hafner Ferlan: Kaj šepetajo škržati Lili Prap?

Ilustracija za knjigo Pasji zakaji, kreda, 60 x 30 cm, 2010

Ilustracija za knjigo Pasji zakaji, kreda, 60 x 30 cm, 2010 (Foto vse: iz osebnega arhiva Lile Prap in Tone Stojko, objavljeno z dovoljenjem GPN)

“Govori se, da so bili škržati nekoč ljudje: nekateri od (ljudi iz časa), preden so se rodile Muze. Ko pa so se rodile Muze in se je pojavila pesem, so bili nekateri od takratnih ljudi tako vsi iz sebe od užitka, da so peli in niso skrbeli za hrano in pijačo in so, ne da bi se tega zavedali, umrli. Iz njih se je potem rodil ta rod škržatov, ki je prejel od Muz ta dar, da od rojstva naprej ne potrebuje nobene hrane, ampak takoj, brez hrane in pijače, poje, dokler ne umre, zatem pa odide k Muzam in jim naznanja, kdo od tukajšnjih ljudi časti katero od njih.”1

Podobe Lile Prap so fantastične oaze. Preproste in jasne oblike: dinozaver v obliki babičinega klobuka ali Napoleonove kape, buldog kot preprosta frajerska čepica, čebela kot slastna medena palčka, zebra in krokodil kot velika palca na roki … Vse fantazije, ki nas mikajo in jih lahko vidimo, če sledimo črtam ustvarjene podobe. In spet lahko zaživimo v meglicah sanjajoče psihe.

Ustvarjanje Lile Prap je del bogate slovenske ilustratorske tradicije. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar in umetniški vodja GPN v Kranju Lev Menaše v spremnem besedilu v katalogu k razstavi: “Ilustracije so lahko prikupne ali pa ne. Zgodba se od nekdaj pojavlja tudi v slovenski likovni umetnosti: začetki so sicer nevtralni, realistični, ko pridemo do Vesnanov, pa se srečujemo tudi s tovrstno dvojnostjo, morda najbolj očitno v primeru Maksima Gasparija in Gvida Birolla. Zaradi očitnih skupnih potez je razlika med obema še toliko bolj očitna: Gaspari (v glavnem) želi ugajati in zato so njegova dela – od drobnih vinjet do tabelnih slik – prikupna; Birolla brska globlje in zato njegova dela učinkujejo grozeče.”2 Ali Lila Prap zares hoce samo ugajati? Biti prikupna, smešna in zabavna?

Ilustracija za knjigo Zakaj?, kreda, 60 x 30 cm, 2004

Ilustracija za knjigo Zakaj?, kreda, 60 x 30 cm, 2004

Ilustracija za knjigo Dinozavri, kreda, 60 x 30 cm, 2008

Ilustracija za knjigo Dinozavri, kreda, 60 x 30 cm, 2008

Zebra. Črte vzvalovijo, barve privlačijo in odbijajo. Poudarjeni prvini – črta in barva – se začneta preobračati, črno oko, ne belo oko; črne črte, ne bele črte. Podoba zebre na rjavem ozadju v hipu zapusti svoj smisel kot pretežko breme, ki onemogoča izmišljijo. Podoba zebre prevzame drug pomen, kot bi imela pravico do mladosti. In gre v goščavo besednjaka iskat novo družbo, slabo družbo, smešno družbo, pravo družbo. Koliko malenkostnih sporov je treba rešiti, ko se s potepuške izmišljije vrnemo k razumnemu besednjaku.

Dinozaver. Velik hrib na štirih nogah ob vznožju po tri sydneyjske opere, ki se vdajajo Tihemu oceanu. Na drugi strani planeta in na začetku sveta.
Pod pogledom divja anatomija črt in barv. Podoba živi crto za crto, takrat grozece nanjo prežijo raznovrstne notranje fantazije. Naj jo ohranimo v enem kosu in jo prisilimo k njeni običajni sužnosti, ki je zasnovana v prepoznavni podobi, ali pa pustimo, da podoba živi potezo za potezo.

Ilustracija za knjigo Moj očka, kreda, 60 x 30 cm, 2009

Ilustracija za knjigo Moj očka, kreda, 60 x 30 cm, 2009

Dihur, dinozaver, medved, opica, krokodil, pes, letalo med oblaki, ptice in helikopter na nebu, ladja na morju. Svinčnik, kreda, ki sanja, reže in ponovno šiva, da dosežemo povezanost idej, priznamo in vidimo svoje fantazije kot izmišljije Lile Prap.
In naenkrat nas prevzame silna spokojnost, užijemo mirnost brezdelja.
Morda pa so ilustracije Lile Prap prikupne ter zaznamovane z znacilnim rahlim humorjem, ce ne bi bilo arhetipskih solz in praoblik, ki so vpisane v svet kot brazde.

Ilustracija za knjigo Kam gredo sanje, kreda, 60 x 30 cm, 2006

Ilustracija za knjigo Kam gredo sanje, kreda, 60 x 30 cm, 2006

Biografija
Rodila se je v Celju. Na Fakulteti za arhitekturo je diplomirala leta 1980 pri profesorju Milošu Bonči. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 2011 za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.

1 Platon, Fajdros, str. 556 (259c–259d), v: Zbrana dela I., prevod Gorazd Kocijančič, Celje, Mohorjeva družba 2004.
2 Lev Menaše, Lila Prap, Kranj, Gorenjski muzej 2011, str. [2]