Zoran Srdić Janežič: Prevpraševanje vloge kiparstva v javnem prostoru

PROJEKT JAVNO KIPARSTVO: SLOVENSKI TRG, KRANJ

Naslovnica knjige (Foto vse: Janez Draksler)

Naslovnica knjige (Foto vse: Janez Draksler)

V jesenskem času se je v Kranju izvedel sodoben kiparski projekt Javno kiparstvo: Slovenski trg, Kranj. Razdeljen na dva sklopa je bil sestavljen iz izvedbe treh umetniških pristopov k sodobnemu razumevanju javnega kiparstva kot dogodek, ki smo ga ustvarili na Slovenskem trgu v soboto, 15. oktobra med 10. in 12. uro. V projektu smo sodelovali Jernej Mali, Andrej Štular in Zoran Srdić Janežič, pri čemer smo vzeli širši prostor Slovenskega trga v Kranju kot konceptualno in oblikovno izhodišče vsakega od nas.

Drugi del – okrogla miza oziroma diskurzivni večer z lokalnimi strokovnjaki in poznavalci problematike javnega kiparstva, je potekal 10. novembra v prostorih Mestne občine Kranj. Poleg ustvarjalcev projekta so sodelovali tudi Nika Leben, umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Kranju, Dušan Tršar, akademski kipar in nagrajenec Prešernovega sklada, novinar Gorenjskega glasa in poznavalec kulturnega dogajanja Igor Kavčič in filozof Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev, ki je večer tudi povezoval.

Kot umetniški projekt je Javno kiparstvo: Slovenski trg, Kranjimel zasnovo v iskanju novih izraznih možnosti za kiparstvo v javnem prostoru ter za prevpraševanje vloge javnega spomenika. Vsi sodelujoči umetniki imajo pri svojem ustvarjalnem delu podobno kritičen, ironičen in neobremenjen pristop. Umetniška akcija vzpostavlja neposredni dialog z javnimi plastikami Lojzeta Dolinarja na Slovenskem trgu v Kranju, prej Trgu revolucije, ki je srednje velik prostor trga na katerem so postavljene tri skupine celopostavnih plastik Lojzeta Dolinarja ter relief. Znamenitost trga je v njegovi razvejani in brezsrediščni poziciji, pri čemer je Dolinar skupine kipov zasnoval v treh razdeljenih skupinah in ne v enotni postavitvi. Na vsako od skupin javne plastike je posamezen ustvarjalec vezal svojo izrazno  tematiko.

Jernej Mali: Moja pot v šolo

Jernej Mali: Moja pot v šolo

Jernej Mali je v svojem delu Moja pot v šolo konstruiral fiktivno postavljanje malega bronastega kipa, ki je del avtorjevega širšega opusa ustvarjanja zgodb z ikonsko podobo polža s hišico. Namreč v decembru se je avtor z opusom z ikonsko podobo polžev predstavil v Galeriji Zavoda za kiparstvo. Posebej za projekt Javno kiparstvo: Slovenski trg, Kranj pa je v bron ulito malo plastiko navezal na istoimensko tabelno otroško igro ter na razmerje med poslopjem gimnazije na drugi strani Slovenskega trga in Dolinarjevi kipi iz skupine Delavska stavka, ki v to poslopje »mečejo« kamen v znak stavke. Jernej Mali odpira polje možne realnosti, saj bi bronasti kip glede na materialno pogojenost javne plastike prav lahko postavili v javni prostor, če bi se za to kazal javni interes.

Andrej Štular: Podpiram kipe

Andrej Štular: Podpiram kipe

Andrej Štular se je v svojem delu Podpiram kipe konkretno lotil podpiranja kipov, ko je iz desk sestavil konstrukcijo, namenjeno moški figuri Dolinarjeve skupineNarodnoosvobodilni boj. Mlad fant v kompoziciji pada, ker ga je zadela granata, Štular pa mu je s konstrukcijo želel pomagati in ga podpreti. Avtor s tem na humoren način vzpostavi kritičen odnos do tega, da je umetnik eden izmed tistih posameznikov, ki še podpirajo javno plastiko/umetnost.

Pisec pričujočega besedila sem v svojem delu Svetovna revolucija 2011 želel ustvariti dogodek, ko sem v času kiparskega projekta hodil po prostoru Slovenskega trga v maskoti, ki naj bi spominjala na Dolinarjev kip Revolucije.Sočasno z izvajanjem akcije se je na trgu prodajala razglednica z risbo, kjer Dolinarjevim kipom žagajo glave ter jih menjajo z novimi, Kranjčanom bolj sočasnimi ter portretno morda bolj prepoznavnimi. S tem sem želel vzpostaviti fiktiven imaginarij dekonstruiranja podobe Dolinarjeve javne plastike. Hkrati naj bi deloval kot ironična gesta, ki se obrača k publiki in sodobni otopelosti po revolucijah. Še posebej na lokalnem nivoju, kjer je Kranj v preteklosti postavil javen spomenik delavskim stavkam in izkoriščanju delavcev, danes pa se v Kranju kot postindustrijsko-obrtnem mestu izčrpanem večje industrije, nihče ne izrazi solidarnosti s svetovno revolucijo, niti se na ta dan ni veliko občanov sprehodilo mimo Slovenskega trga, saj so centri dogajanj postavljeni v nakupovalne centre na obrobjih mesta.

Zoran Srdić Janežič: Svetovna revolucija 2011

Zoran Srdić Janežič: Svetovna revolucija 2011

Kiparski projekt naj bi tako prevpraševal tako pozicijo sodobnega kiparstva v javnem prostoru kot tudi njihovo vlogo spominjanja. Usode javnih spomenikov so si večinoma zelo podobne, sledijo določenemu sosledju dogodkov od postavitve – ki je lahko ali pa sploh ne javna ter praznična – do bolj ali manj udobnega privajanja ter umestitve v določeno okolico, vse do popolnega zlitja s prostorom ter tudi, četudi na nek način paradoksalno, do njihovega pozabljanja oziroma odstranjevanja, kjer se radikalno pretrga njihova usoda oziroma funkcija spominjanja. Glede spominjanja naj bi sicer obstajal širši družbeni dogovor o tem, kateri dogodki so dediščina določenega kraja oziroma v širšem pomenu naroda in države, s katero se lahko vsak prebivalec identificira – in se zato ne prepušča pozabi. Kiparska javna plastika naj bi ohranjala spomin na pretekle dogodke, osebe, skupine ali organizacije, ki so vplivale na zavedanje družbe in kulture določenega obdobja. Danes smo v času, ko je vprašanje spomenikov postalo trivialno kot tudi naš odnos do preteklosti.

Spomeniki izgubljajo svojo slavilno funkcijo in začenjajo pridobivati nazaj umetniško vrednost. V Kranju je namreč razmerje kipa kot umetniškega dela v odnosu do kipa kot spomenika podrejeno, z omenjenim pa naj bi se vloga spomenika izničila. Vendar ne za vse. Spomeniki/kipi ostajajo in kakršen je odnos upravnikov do njih, tak je tudi odnos občanov.

Ob zaključku projekta je bil izdan katalog s fotografijami dogodka s spremnim kritičnim besedilom Mihe Colnarja. Omejeno število izvodov se lahko dobi v uredništvu revije.

Jernej Mali, Andrej Štular in Zoran Srdić Janežič: Projekt Javno kiparstvo: Slovenski trg, Kranj

Jernej Mali, Andrej Štular in Zoran Srdić Janežič: Projekt Javno kiparstvo: Slovenski trg, Kranj