Mateja Šmid Hribar: Pri Krivi jelki v Udin borštu

Kriva jelka v Udin borštu (Foto vse: Mateja Šmid)

Kriva jelka v Udin borštu (Foto vse: Mateja Šmid)

Upodobitev rokovnjača pod Krivo jelko

Upodobitev rokovnjača pod Krivo jelko

Udin boršt je sila nenavaden gozd na Gorenjskem, še bolj nenavadna pa je zgodba o Krivi jelki. Sredi gozda je jasa z igrali, klopmi, leseno hišico in tablo ob kateri raste mlada Kriva jelka. Kljub imenu pa drevesce ni »krivo« in, razen ob božičnem času, ko je včasih okrašeno, samo po sebi ne vzbuja pozornosti. Jelka ni ne velika, ne debela, niti posebnih oblik. V obsegu meri le 11 centimetrov, vendar je za domačine zelo pomembna in dragocena. Kaj je tako posebnega na njej, da jo vsak dan obišče več deset ljudi?

Ta jelka, ki danes raste ob tabli, ima vlogo nadomestnega drevesa. »Nadomešča« nekdanjo jelko, ki je rasla malo globlje v gozdu in je bila po pripovedovanju stara, debela in v resnici močno ukrivljena. Nekoč, pred več desetletji, naj bi padla pod težo snega. Bila je tako pomembna, da je kraj, kjer je rasla, dobil ledinsko ime »Pri Krivi jelki«, ki je bil v uporabi še dolgo potem, ko prvotne jelke ni bilo več. Ob stari jelki so se zbirali rokovnjači, ki so prebivali in se klatili po Udin borštu v letih od 1825 do 1853.

Rokovnjači so bili mladi fantje, ki niso hoteli služiti naporne in dolge vojaške službe in so se raje skrivali po gozdovih. Sprva so jim domači in vaščani prinašali hrano, pozneje pa so se navadili lagodnega življenja in so zaceli ropati po domačijah in cerkvah. Včasih so se jim pridružile tudi ženske. Dupljanski rokovnjači so pri Krivi jelki prirejali finfranje (rokovnjaška veselica), ob njej pa so se tudi poročali. Pare je »poročal« harambaša (poglavar-papež) Veliki Groga, in sicer tako, da sta ženin in nevesta pri Krivi jelki skočila čez jarek. Poleg je namreč tekel Grogov studenec. Zgodbo o rokovnjačih je ohranil župnik Peter Bohinjec v knjigi Pod krivo jelko – povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem iz leta 1923.

Leta 1996 je ob 750-letnici prve omembe vasi Duplje izšel Dupljanski zbornik. Ob zbiranju gradiva je med domačini ponovno oživel spomin na Krivo jelko in rokovnjače, iz gibanja, ki je nastalo ob izdaji zbornika, pa se je razvilo kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko, ki ima jelko tudi v svojem žigu. Ker se v rokovnjaški zgodbi omenja Kriva jelka in ker so ustanovili društvo, ki ima v imenu jelko, jelke pa ni bilo, so uvideli, da je prišel čas, da jo posadijo. Ta čast je na prvem finfranju 16. aprila 1998, na katerem se je zbralo okoli 400 ljudi, pripadla dvema tedaj najstarejšima vaščanoma, Jožetu Markiču in Janezu Kuharju. V kroniki kulturno-turističnega društva Pod krivo jelko Duplje je pod fotografijami o tem dogodku zapisano: »Najstarejša domačina Janez Kuhar in Jože Markic sta 1998 z vso častjo zasadila mlado krivo jelko.«

Kriva jelka v Udin borštu

Kriva jelka v Udin borštu

Po dobrem desetletju kaže, da se je mlada jelka »prijela« med ljudmi. K njej danes dnevno »romajo« prebivalci Dupelj, Strahinja, Žiganje vasi, Sebenj, Letenc in Tenetiš, pridejo celo iz oddaljene Kokrice. Včasih jo v božičnem času celo okrasijo. V leseni hišici poleg nje je v posebni škatli vpisna knjiga, v katero se vpisujejo obiskovalci. Sodeč po vpisih v knjigi, jelko letno obišče okrog 15.000 ljudi. Nekateri pridejo celo po dvakrat na dan, srečala pa sem tudi že popotnike, ki pridejo na jaso pozajtrkovat. Nekaj domačinov se pri njej zbere tudi na Silvestrovo, kjer pričakajo novo leto. Za leto 2002 je v kroniki zapisano: »Novo leto je pri Krivi jelki dočakalo 48 ljudi. To dokazuje, kako priljubljen je ta kraj za pohodnike.« Bolj uradno pa se ob njej zberejo vsaj dvakrat na leto – ob zimskem pohodu z baklami prvo januarsko soboto in na finfranju ali rokovnjaški veselici, ki je običajno tretjo nedeljo v maju.