Matej Metlikovič

1. Razstava Visoka pesem / odmevi in valovanja, ki je bila od 23. 5. do 24. 6. 2011 na ogled v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani, je bila mišljena tudi kot moj hommage/odmev ob stoletnici nastanka prvega abstraktnega akvarela Vasilija Kandinskega in stoletnici prve objave njegovega filozofskega in likovno teoretskega spisa O duhovnem v umetnosti.

Matej Metlikovič: Vitraji, kapela Zavoda A. M. Slomška v Mariboru (foto: Miran Morano)

Matej Metlikovič: Vitraji, kapela Zavoda A. M. Slomška v Mariboru (foto: Miran Morano)

2. Morda je omemba skupine Pink Floyd v povezavi z okroglo obletnico prvega abstraktnega akvarela in izida spisa O duhovnem v umetnosti Vasilija Kandinskega na mestu kot eden možnih odgovorov na vprašanje “Ali obstaja kakšno umetniško delo, ki bi bilo lahko primerljivo z delom Kandinskega iz 1911, torej delo, ki bi v tem stoletju pomenilo oziroma nakazovalo na to, kar je v prejšnjem stoletju delo Kandinskega?”.

Prepričan sem, da tako, kot je Kandinski in krog umetnikov z začetka dvajsetega stoletja naredil pomemben preboj na likovnem področju kot tudi na področju širše kulture, so za našo generacijo, torej za drugo polovico dvajsetega in začetek enaindvajsetega stoletja izjemno pomembni preboji v načinu življenja, čutenja in mišljenja, ki jih je vzpostavilo umetniško in kulturno dogajanje neoavantgarde v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Del te duhovne energije se je tudi umetniško intenzivno izrazil skozi rock in pop kulturo in s pomočjo elektronskih medijev dosegel izjemno široko  publiko na globalni ravni. Na tem polju je dosegla vrhunske rezultate prav skupina Pink Floyd, ki je razvila posebno smer ne le glasbene, ampak celostno konceptualno podkrepljene večmedijske eksperimentalno spektakelske umetnosti (Gesamtkunstwerk (1)), vsekakor zanimive tudi z vidika likovne kot tudi celostne oziroma “monumentalne” umetnosti, o kakršni je razmišljal in sanjal Kandinski. (2)

1 Gesamtkunstwerk ali slovensko celostno umetniško delo oziroma celostna umetnina. Besedo je prvič uporabil Richard Wagner 1850/1851, da bi z njo izrazil svoje  umetniško hotenje združitve različnih umetnosti v novo celoto, v čemer je videl umetniško delo prihodnosti (navedeno po Der Hang zum Gesamtkunstwerk (Težnja k celostnemu umetniškemu delu), katalog k razstavi, Verlag Sauerländer, Aarau 1983, str. 16-17.).

2 Kandinski piše o povezovanju različnih umetnosti v smisli “velike sinteze” in “monumentalne umetnosti” kot o manifestaciji “notranjega zvoka” in “kopičenja enake duhovne atmosfere”. “… vsaka umetnost poleg splošnega (notranjega) zvoka izpričuje  sebi latni in bistveni Plus; s tem dodaja skupnemu zvoku moč, ki eni sami umetnosti ne bi bila dosegljiva.” (Marijan Tršar: Vasilij Kandinski, Ljubljana 1997, str. 124.) V delu O duhovnem v umetnosti omenja Kandinski tako imenovano “odrsko kompozicijo”, v kateri gre za soustvarjanje med slikarstvom, glasbo in izraznim plesom (Vasilij Kandinski: Od točke do slike, zbrani likovnoteoretski spisi, Ljubljana 1985, str. 99.).

Matej Metlikovič: Kapela Zavoda A. M. Slomška v Mariboru, detajl vitraža

Matej Metlikovič: Kapela Zavoda A. M. Slomška v Mariboru, detajl vitraža