Urša Pajk

1. Nekaj proglasiti za najpomembnejše je drzno, usodno oziroma zelo samozavestno, skoraj božanstveno. Lahko pa rečem, da je meni najbolj blizu delo z naslovom Odsev velikega medveda, ki ga je naslikal oziroma “nabrizgal” ali “nakapljal” sloviti Jackson Pollock leta 1947 (http://www.indiana.edu/~dws/ab_exp/pages/04PollockBear.htm). V tej sliki in v vseh njegovih delih je toliko svobode, improvizacije, živosti, spontanosti, da je s svojim delom dosegel vse tisto, kar se na področju abstraktne umetnosti da, sploh pa za tisti čas.

2. Težko je delati primerjave, saj smo zdaj v letu 2011, torej je minilo sto let. Mislim, da se kaj tako močnega in “revolucionarnega” v tej dobi ni zgodilo. Ali pa mogoče nismo opazili, ker je sodobnega človeka težje “šokirati”!?

3. Delitev bo vedno obstajala, samo mi imamo v “našem” času drugačen odnos do “razmerja” abstraktno/realno. Umetnike bo vedno privlačil tako en ekstrem (realno), kot tudi drugi (abstraktno), pa še vse tisto, kar je vmes med tema dvema poloma, variacije, hibridi, eksperimentiranje, igranje z različnimi slikarskimi tehnikami in pogledi. Mogoče je moj odgovor na to vprašanje skrit v eni od abstraktnih fotografij Tamare Vodopivec iz niza z naslovom Rja. Rjasti vzorci na kovinski podlagi pišejo svoje »rjaste« zgodbe, vsak od nas vidi svoje figure, vzorce in podobe, ki mu dopuščajo lastne vizualne igre. Saj to je pogoj za abstraktnost, mar ne!?