Mateja Šmid Hribar: Kaj pomenijo japonske češnje pred bodočim Botaničnim vrtom v Ljubljani?

Češnje pred bodočim botaničnim vrtom spomladi 2010

Češnje pred bodočim botaničnim vrtom spomladi 2010 (Foto vse: Mateja Šmid Hribar)

Lepota češnjevih cvetov že stoletja navdihuje Japonce. (2010)

Lepota češnjevih cvetov že stoletja navdihuje Japonce. (2010)

Drevesa, ta čudovita najmogočnejša in najstarejša živa bitja na Zemlji, so človeku vedno predstavljala simbol življenja in ni naključno, da se je med njimi spletla posebna vez. Ker je drevo edino živo bitje, ki zaradi dolge življenjske dobe povezuje človeške generacije med seboj in ohranja njihove zgodbe, ljudje pogosto želimo zaznamovati določene dogodke z zasaditvijo drevesa. Tako v družbi človeka in s pomeni, ki mu jih le-ta pripisuje, drevo ni več le naravna, temveč postaja tudi naša kulturna dediščina. V tej rubriki želimo predstaviti drevesa, ki po trenutni zakonodaji še ne dosegajo pragu za uvrstitev med naravno dediščino, zaradi nematerialnih vrednosti, ki jo nosijo, pa bi nepoznavanje ali celo izguba teh dreves našo kulturo bistveno (o)siromašilo.[1] Žal je še vedno tako, da stroka ne upa priznati, da so lahko drevesa dediščina samo zato, ker so lepa. Zato že takoj na začetku predstavljamo drevesa, katerih lepota cvetov privablja množice obiskovalcev ter nagovarja ljudi k razmisleku o življenju – japonske češnje.

Pred enajstimi leti, točneje 9. oktobra 2001, je pred vstopom v bodoči Botanični vrt pod Rožnikom japonska princesa Sayako zasadila prvo od tristotih sadik japonskih češenj, ki jih je februarja 1999 Sloveniji podarilo Združenje ljubiteljev cvetočih češenj. S tem dejanjem je Japonska na simbolni ravni odprla gospodarske poti s Slovenijo, zasajena češnjeva drevesa pa so postala simbol sodelovanja med Japonsko in Slovenijo.[2] V nasadu najdemo tudi tablo, na kateri je v slovenskem, japonskem in angleškem jeziku zapisano: “Japonske češnje, donacija Združenja ljubiteljev cvetočih češenj, so darilo Japonske Republiki Sloveniji. Prvo češnjo je 9. oktobra 2000 zasadila njena cesarska visokost japonska princesa Sayako“.[3]Napis na tabli pred vstopom v bodoči botanični vrt v Ljubljani. (2009)

Žal so omenjena češnjeva drevesa v Ljubljani slabo poznana, kaj šele, da bi bila v času cvetenja predmet množičnega občudovanja in da bi pod njihovimi krošnjami prirejali piknike. Morda temu botruje nekoliko nerodna zasaditev dreves na odmaknjeni lokaciji. Na Japonskem, kjer si upajo priznati, da so drevesa lahko pomembna tudi zaradi lepote, so češnjeva drevesa, še posebej njihovi cvetovi med najbolj cenjenimi. Ena od razlag njihove priljubljenosti je, da cvetenje češenj sovpada s pričetkom pomladi, kar simbolizira novo življenje. V času cvetenja, od konca marca do začetka aprila, na Japonskem praznujejo stoletja star praznik hanami, ko se številni Japonci zbirajo in opazujejo cvetoča drevesa ter uživajo v njihovi lepoti. Chevalier in Gheerbrant[4] omenjata, da je cvetenje češenj na Japonskem eden najbolj cenjenih naravnih prizorov in ena najprivlačnejših manifestacij lepote v čistem stanju. Krhki in nežni cvetovi, po japonsko sakura,[5] ki nenadoma zacvetijo ter vse prehitro odcvetijo, simbolizirajo koncept večnega spreminjanja in so bili navdih pesnikom, slikarjem, pisateljem in drugim umetnikom. Minljiva in kratkotrajna lepota češnjevih cvetov je primerljiva s kratkostjo našega življenja, ki ga preživimo na Zemlji.Praznik hanami je lep primer japonskega pogleda na lepoto v naravi. Bi se zbrali prihodnjo pomlad pred bodočim Botaničnim vrtom občudovat češnjeve cvetove? Saj kot pravi Kobayashi Issa: “Pod cvetjem češenj nismo si več tujci – vsi smo prijatelji.”

Cvetoča češnjeva drevesa spomladi 2009

Lepota krhkih in nežnih češnjevih cvetov je minljiva, tako kot tudi naše življenje na zemlji

Lepota krhkih in nežnih češnjevih cvetov je minljiva, tako kot tudi naše življenje na zemlji

 

 

 

 

 

 

 

 

Ob gradbenih posegih bi bilo treba mlada drevesa ustrezno zavarovati

Ob gradbenih posegih bi bilo treba mlada drevesa ustrezno zavarovati

[1] Mateja Šmid Hribar, Drevo kot dvopomenska dediščina (magistrsko delo), Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire. Ljubljana 2008 in Mateja Šmid Hribar, “Kulturni vidiki drevesne dediščine”, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 51, 1,2, 2011, str. 44–54

[2] Jože Bavcon, “Zasaditev japonskih češenj”, Vestnik, 32, 1-2, 2001, str. 18. in Mateja Šmid Hribar, “Japonske češnje pred bodočim Botaničnim

vrtom”, http://www.dedi.si/dediscina/448-japonske-cesnje-pred-bodocim-botanicnim-vrtom (dostop september 2011)

[3] Češnjeva drevesa so v diplomacijo prišla leta 1912, ko je Japonska Ameriki v znak prijateljstva podarila 6.000 sadik. Polovico so jih zasadili v Potomac Parku, kjer so imela podarjena drevesa vlogo polepšanja takrat enega najmanj zaželenih predelov Washingtona D.C., preostalo polovico pa v Sakura Parku na Manhatnu (Jefferson, R. M., Fusonie, A. E. 1977. The Japanesse Flowering Cherry Trees of Washington, D.C. A living symbol of friendshiphttp://bit.ly/rsF4hV  (dostop september 2011))

[4] Jean Chevalier – Alain Gheerbrant, Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila, Mladinska knjiga Ljubljana 1994, str. 84

[5] T. Munemura, 2011, Sakura in Japan (osebni vir)