Stane Jagodič

Stane Jagodič, 1967, razstava Maraton Satirikon 1967 – 2012, Anina galerija, Rogaška Slatina, 2013

Stane Jagodič, 1967, razstava Maraton Satirikon 1967 – 2012, Anina galerija, Rogaška Slatina, 2013

Znanost in umetnost se nedvomno prepletata. Obe usmeritvi temeljita na ustvarjanju, raziskovanju, rezultati pa so vseeno različni. Znanost daje praktične rezultate in umetnost čustveno-duhovne rešitve, nemalokrat v obliki poezije. Prve rešitve so razumsko – matematično določljive, uporabne, medtem ko so slednje za analizo in vrednotenje dosti zahtevnejše. Pitagora, Hipokrat, Kopernik, Galilej, Gutenberg, Halley, Newton, Edison, Darwin, Marconi, Tesla, Pasteur, Röntgen, Curie, Nobel, Einstein, Braun … so bili genialni znanstveniki, ne pa umetniki. Leonardo da Vinci je bil izjema, izkazal se je kot vrhunski umetnik in znanstvenik, Benjamin Franklin pa kot izvrsten znanstvenik in državnik.

Sodobni galerijski projekti, ki so povezani z raziskovalno znanostjo, mogoče profesionalnemu znanstveniku nudijo kakšno idejo, nimajo pa odločilnega pomena za našo in prihodnjo civilizacijo. Gre za igriva eksperimentiranja z namenom šokiranja publike. Tovrstni galerijski eksperimenti nimajo za seboj znanstveno-tehnoloških institucij, laboratorijev, ki so tehnično vrhunsko opremljeni. Si predstavljamo genialnega Nikola Teslo v revni hiški ali v ogromnem newyorškem raziskovalnem laboratoriju …

Je pa res, da smo v dobi, ki na vseh ravneh izgublja kriterije in razumna pojmovanja. Za primer: ko vstopimo v prostore današnje pošte, ne vemo ali gre za supermarket ali uradno poštno ustanovo. Podobno je pri današnjih oblačilih, frizurah, ličilih, kjer ni razumne meje med moškim in ženskim spolom. Da razlike med sodobnim homo sapiensom in živaljo ne omenjam.

Današnji ustvarjalni trendi so usmerjeni k astronomiji, biologiji, kemiji, medicini, veterini …, ki galerije spreminjajo v mini laboratorije. Ti laični poizkusi so vsekakor povezani z vizualnostjo, njihovo realno, praktično vrednost lahko ocenijo znanstveniki, težje pa kritiki z znanjem umetnostne zgodovine.

Umetnik je lahko občudovalec znanstveno-tehničnih dognanj in uporabnik tehnike, ki jo koristi za umetniško izpoved. Ni zgolj občudovalec, temveč tudi kritik tiste znanosti, ki človeka spreminja v sužnja in mu celo ogroža življenje.

Pojmovnik za različne zvrsti ustvarjanja obstaja od nekdaj, zato je nesmiselno vnašati zmedo, nelogična imenovanja in tolmačenja. Vsekakor znanstveni dosežki, ki so plod mnogih civilizacij, vplivajo na umetnike različnih usmeritev, vendar ne na vse. Eni so predani zgolj čisti naravi in drugi urbanizirani, »stehnizirani« sredini. Poetika se skriva v obeh pojavih, treba jo je odkriti in upodobiti. Tehnični mediji so lahko prvinski, ročni ali tehnološko zahtevnejši, na koncu pa sta bistveni ideja in izpoved umetnika.