Nena Škerlj: O realističnem, modernističnem in abstraktnem na fotografijah Tihomirja Pinterja

retrospektivna razstava Tihomir Pinter: Kemija podobe, Galerija Jakopič v Ljubljani, 28. 11. 2017–4. 3. 2018

 

Otvoritev razstave Tihomir Pinter: Kemija podobe (avtor vseh fotografij: Andrej Peunik/MGML)

Retrospektivna razstava Tihomir Pinter: Kemija podobe je bila na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani med 28. novembrom 2017 in 4. marcem 2018. Z njo je galerija nadaljevala niz razstav pomembnih ustvarjalcev na področju fotografije. To je bila prva pregledna predstavitev opusa fotografa, sicer kemika in farmacevta, ki se s fotografiranjem ukvarja od začetka šestdesetih let dalje in fotografije tudi sam razvija. Estetika njegovih fotografij tako nastaja ob fotografiranju samem in hkrati z razvijanjem fotografij. Kljub občasni barvni in digitalni fotografiji, ki jo pozna in obvlada, je namerno zvest analogni črno-beli srebrnoželatinasti tehniki, saj je po njegovem mnenju barv hitro preveč in so pogosto neusklajene, digitalni tehniki pa manjka – dobesedno in v prenesenem pomenu – kemije, »zanj je kemija tako resničnost kot metafora«.[1] Za svoje fotografsko izražanje ne potrebuje celega spektra barv, ampak mu zadoščata črna, bela in bogati svet sivin.

 

Rojen je bil 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo, s fotografiranjem pa se je najprej seznanil prek očeta in brata. Od leta 1954 do 1958 se je v Ljubljani šolal na vojaški sanitetni šoli. Njegove prve fotografije so začele nastajati malo kasneje, saj nosijo letnico 1961. Študij farmacije in kemije ter poklic sta ga vodila prek Ljubljane, Sarajeva in Zagreba do Beograda. Hkrati se je posvečal fotografiji, bil aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na področju fotografije in razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah.

 

Leta 1966 je na pobudo Mestnega muzeja v Sisku začel fotografirati železarske motive. Poznal in občudoval je fotografije Slavka Smoleja (na primer Plavžar), obiskal skoraj vse železarne nekdanje Jugoslavije in nastal je eden ključnih ciklov njegovega ustvarjanja. Postopoma se je oddaljeval od dokumentarnega pristopa in vse pomembnejša mu je bila likovnost, kompozicija in abstrahiranje resničnosti. Z ekspresivnostjo, liriko, obravnavanjem svetlobe in sence se je bližal slikarstvu. Leta 1970 se je z družino ustalil v Ljubljani in delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Ljubljani. Zanimala sta ga slikarstvo (obiskoval je razstave in ateljeje) in filozofija (estetika Ivana Fochta). Na Fakulteti za farmacijo in biokemijo v Zagrebu je doktoriral na področju kemije. Je prejemnik številnih pohval, nagrad, plaket, medalj in nazivov.

 

Na razstavi se je vil prepoznaven avtorski slog Pintarjevih tipičnih motivov sicer zelo raznolikega opusa: fotografije železarn (Svetloba plavža, Iskrenje, Labodje jezero, Ognjemet I. …), ulična fotografija (Foto moment, Baščaršija, Nedeljsko dopoldne …), portreti umetnikov v ateljeju (Andrej Jemec, Tobias Putrih, Marko Pogačnik …) in portreti umetnikov prek tihožitij oziroma slikarska tihožitja (Tihožitje iz ateljeja G. S., Tihožitje iz ateljeja L. K., Tihožitje iz ateljeja D. K. …), portreti glasbenikov (Gorjan Košuta, Aci Bertoncelj), književnikov (Tomaž Šalamun, Ciril Zlobec …) in razni detajli z večjo ali manjšo stopnjo abstraktnosti (Čoln, Detajl XX., Kropa, Lesce, Jesenice …). Fotografije so nastale z obstoječo svetlobo, brez bliskavice ali umetne svetlobe. »Avtor sam pravi, da je pomembno tudi, kaj gledamo na njegovih razstavljenih fotografijah. Meni, da je pomembno, da na njih opazimo zrnca srebra.«[2] Njegovo poudarjanje zrnavosti in ostrine zrn je bilo prikazano na mnogih razstavljenih fotografijah (na primer Hiše na obali), težnje po abstrahiranju in približevanju k abstrakciji pa na fotografijah Sneg, Jadra, Ravne na Koroškem, Lesce in drugih, še pogostejše pa je prepletanje med abstraktnim in neabstraktnim. Pinterjev realizem, dokumentarnost in samosvoja modernistična estetika, ekspresivnost in liričnost, ostrina in mehkoba senc, minimalizem in ukvarjanje z detajli so se pogosto prek kompozicij in skrbne tehnične obdelave spreminjali v abstrakcijo, hkrati pa ohranili povezave z dejanskim (Klepsidra, Jesenice …).

 

 

Njegove fotografije so objavljene v samostojnih knjižnih monografijah, na primer Umetnik v ateljeju, Umetniki v ateljeju, Trenutki z umetniki, 1/125, Atelje in umetniki, portreti književnikov so nastajali za Književne liste, portretiral je tudi za druge časopise, portreti skladateljev so nato izšli v Sodobnih slovenskih skladateljih, sledilo je še Sto slovenskih glasbenikov … Razstavljane so bile na samostojnih in skupinskih razstavah poleg tujine (na primer Gorica, Gradec, Dunaj, Moskva) predvsem po bivši Jugoslaviji in Sloveniji, med drugim v Moderni galeriji v Ljubljani (Fotografije), Koroškem pokrajinskem muzeju (Razžarjeni pogled), Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki (Obrazi slovenskih umetnikov) in Galeriji Fotografija v Ljubljani (Vintage).

 

Razstavo Kemija podobe tudi tokrat spremlja pregledna in estetsko prepoznavna monografska publikacija v slovenskem in angleškem jeziku. Vsebuje skoraj sto petdeset reprodukcij originalnih črno-belih fotografij, nastalih v avtorjevi temnici in prinaša poglobljeno obravnavo fotografovega opusa in njegovo širšo umestitev v čas in evropski prostor. Izšla je na 248 straneh, urednici in avtorici besedil sta Barbara Savenc in Marija Skočir. Zbrana je dokumentacija na podlagi arhiva, ki ga je Pinter dal Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Tihomir Pinter s svojim ustvarjanjem se še nadaljuje, prav tako se nadaljuje tudi razstava, ki se bo iz Galerije Jakopič v Ljubljani  (https://www.youtube.com/watch?time_continue=1398&v=h32CpljRRAY) preselila še v Mestni muzej v Bjelovar.

 

 

[1] Skočir, Marija: Privlačnost podobe in proces njenega nastajanja, v: Tihomir Pinter, Kemija podobe, retrospektivna razstava = The chemistry of the image, retrospective exhibition, Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2017, str. 8.

[2] Savenc, Barbara: »/K/o gre fotografija v galerijo na razstavo, je pomembno, kako je nastala.«, v: Tihomir Pinter, Kemija podobe, retrospektivna razstava = The chemistry of the image, retrospective exhibition, Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2017, str. 47.