Urša Pajk: Almina in Theina trdoleska

Navadna trdoleska (Euonymus europaea) je precej razširjen visok grm oziroma nizko drevo, ki je raste po vsej Sloveniji. Spozna se ga po suličastih listih, belih cvetovih in čudovitih štirirobih plodovih, ovojnica semen je oranžna in rdečkasto rožnata ter privablja poglede. Je pogosta rastlinska vrsta, ki jo gojijo tudi kot okrasno rastlino.[1] Zdaj že posekana Almina in Theina trdoleska, ki je rasla na njunem grobu na Svetini, je zagotovo poleg zgoraj naštetih lastnosti imela še zgodovinsko, spominsko in simbolno vrednost.

Trdoleska, pokopališče Svetina (Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Celje)

Žal se nekateri niso strinjali s to trditvijo, čeprav sodi grob z železnim križem pod zaščito spomeniškega varstva in je vpisan v register nepremične kulturne dediščine. Menda naj bi trdolesko prijateljici posadili kar sami, ko sta si izbrali svoje poslednje počivališče. Jeseni 2016 ga je delavec režijskega obrata Štore posekal, ker naj bi bilo po njegovem mnenju staro, prhko, bolno in malodane pozabljeno. Podobno mnenje je izrazila tudi družina, ki ima grob poleg Alminega. V rastlini so videli le navadno trdolesko, ki raste vsepovsod po naši deželi in z listi vsako jesen nasmeti sosednje zadnje počivališče. Prepričani so bili, da se jo lahko kar tako nadomestiti z novim, mladim in zdravim drevesom in v tem dejanju niso videli nič nespoštljivega in nečastnega. Delavec se je zagovarjal, da če skrbi za nasade rož, menjavo peska, naj bi imel pravico poskrbeti tudi za drevo.[2] Almino in Theino trdolesko, ki je rasla vsaj petdeset let, ne more zamenjati nič prej naštetega. Podobno razmišlja Barbara Trnovec, kustosinja etnologinja in kulturna antropologinja iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki že dvajset let raziskuje življenje izjemne pisateljice in popotnice Alme Karlin. O znameniti Celjanki je posnela dokumentarec in v Galeriji Cankarjevega doma zasnovala odmevno razstavo. Kustosinja in en izmed domačinov, ki se še iz otroštva spominja posebne gospe Karlin, sta poskusila rešiti tisto, kar se je dalo. Poiskala in pobrala sta razžagane trdoleskine dele, ki nikoli več ne bodo del žive narave.

Za opisano dejanje verjetno ne bo nihče odgovarjal, čeprav nekaj takega ni zanemarljiv dogodek. Večinoma so bili domačini ponosni na Almo Karlin in obiskovalcem, ki so spraševali po grobu, so priporočali, da naj se orientirajo po drevesu, ki je pomenilo spominski in vizualni poudarek širšega področja. Tega ni več in kaj porečejo zdaj? Po pričevanjih sta Thea Schreiber Gammelin in Alma Karlin zahajali na pokopališče, po smrti svetovne morjeplovke pa je tja sama s psičkom zahajala njena prijateljica slikarka. Svetino je Turistična zveza že dvakrat proglasila za najlepšo gorsko slovensko vas, kot zanimivosti so navedli predvsem svetinsko pokopališče, cerkev Marije Snežne in gostinski lokal, kjer je spominska soba Alme Karlin. Zgodba o Almi, trdoleski in Svetini pa verjetno še ni dobila dokončnega epiloga.

Vsi, ki smo obiskali razstavo v Cankarjevem domu, smo v razstavni dvorani videli rekonstrukcijo tega drevesa. Arhitekta Klara Zalokar in Klemen Zupančič iz Studia Moste sta pri rekonstrukciji drevesa uporabila izpeljavo japonske tehnike kincugi, ki poškodovane izdelke (ponavadi keramične) dopolni oziroma popravi na način, da razpoke in povezovalne dele zalije z zlatim lakom uruši. Stiki sestavljenih delov razžaganega drevesa so poudarjeni z zlatimi ploščicami in tako vizualno izpostavljeni, popravki niso skriti, ampak kažejo na nadaljevanje trdoleskine zgodbe. Nastalo je drevo-skulptura z zlatimi zarezami, kar je estetsko, zgodovinsko, pomensko in simbolno vrednost Almine in Theine trdoleske kljub razžaganju še okrepilo. Trdoleska je trenutno v depoju Pokrajinskega muzeja Celje, morda pa se bo odpravila na pot, saj se dogovarjajo za gostovanje razstave o Almi Karlin v tujini.

[1] Podatke o trdoleski je potrdila dr. Valerija Babij, kustodiat za botaniko, Prirodoslovni muzej Slovenije

[2] Dostopno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/almi-m-karlin-podrl-drevo-in-jo-odnesel-brez-kazni.html (marec 2018)