Anja Bizjak: Bistveni Duchamp, razstava del pionirja konceptualne umetnosti

27. april–11. avgust 2019, Art Gallery NSW, Sydney

 

Najprodornejša predstavitev življenja in dela Marcela Duchampa na južni polobli – The Essential Duchamp, Bistveni Duchamp – slavi legendarna dela umetnika in radikalnega konceptualista, ki je zavrnil samo bistvo koncepta in razburkal etablirani svet umetnosti. Bistveni Duchamp v Art Gallery NSW (Art Gallery of New South Wales) v Sydneyju od 27. aprila do 11. avgusta 2019 pripoveduje zgodbo o njegovem sestavljanju, razstavljanju in ustvarjanju ter razkriva njegove vedno aktualne vplive.

Fotografije z razstave Bistveni Duchamp, Art Gallery of New South Wales, Sydney (foto vse: Anja Bizjak)

»Hoditi po poti dosežkov Marcela Duchampa je slediti nekaterim izmed največjih premikov zgodovine umetnosti 20. stoletja. Bistveni Duchamp razkriva življenje in delo umetnika, čigar provokativen in nekonvencionalen pristop je dramatično razširil možnosti umetniškega ustvarjanja,« je bilo sporočilo ob otvoritvi razstave Michaela Branda, direktorja Galerije umetnosti Novega južnega Walesa v Sydneyju.[1]

Bistveni Duchamp je sprehod skozi šest desetletij umetnikove kariere, med katerim obiskovalec dobi vpogled v njegova formativna leta vzporedno z legendarnimi deli in ključnim dokumentarnim materialom. Začne se z deli iz njegovih najstniških let, prelije v poskus ujetja gibanja v kubizmu, zasidra pozornost v središču razstave z raznimi ready-made objekti ter se prek Duchampovih konceptov »iz kovčka« zaključi s šahovski igro, ki jo obiskovalci lahko odigrajo med seboj.

Duchamp je začel graditi svoj sloves zloglasnega upornika umetniškega sveta, ko je razstavil Akt, ki se spušča po stopnicah, št. 2 iz leta 1912 na razstavi Armory Show v New Yorku v letu 1913. Z izjemno in inovativno interpretacijo kubizma si je ustvaril ime, a nemir ga je gnal naprej. Z neprestanim kršenjem in prevrednotenjem konvencij je opustil slikarstvo in se podal na pot neraziskanih umetniških področij, ki so vključevala legendarne ready-made eksponate in kreacijo Rose Sélavy, njegovega ženskega alter ega.

Kršenje pravil in konvencij, hoja po meji med sprejemljivim in sprejetim ter prehajanje med različnimi stili ni za umetnika nič nenavadnega. A Duchamp je šel mnogo dlje: zavrnil je poklic umetnika. Duchamp je verjel v marsikaj, a nikakor ne v običaje in konvencije. Njegova slavna izjava: »Da se ne bi pokoril lastnemu okusu, se silim v nestrinjanje s samim seboj,« kljub svoji paradoksalnosti še najbolje opiše tako Duchampa kot osebo kot tudi njegov umetniški opus. Iskal in želel je biti svoboden in osvobojen tehnik, konvencij, pravil. Leta 1956 je v intervjuju s kustosom Johnom Sweeneyem dejal: »Obstajata dve vrsti umetnikov: umetnik, ki se ukvarja z družbo, je integriran v družbo, in drugi umetnik, popolnoma svoboden umetnik, ki nima nobenih dolžnosti in obvez.«[2] In Duchamp je oboževal odsotnost obvez. Iz svojih del je skušal odstraniti svoj osebni okus in tehnične veščine, da bi v ospredje stopile poglavitne ideje in intelektualna vrednost umetnosti. Razstava Bistveni Duchamp raziskuje njegovo vztrajno iskanje neodvisnosti in svobode v umetnosti kot tudi v življenju, je razstavo povzel Matthew Affron, kustos razstave.

Bistveni Duchamp je najbolj izčrpna predstavitev del in življenja Marcela Duchampa v azijsko-pacifiški regiji. Razstavljenih je več kot 125 del iz slavne zbirke, ki sicer domuje v muzeju Philadelphia Museum of Art. Potujoča razstava je začela svojo pot leta 2018 in prek Nacionalnega muzeja v Tokyju in Nacionalnega muzeja moderne in sodobne umetnosti v Seulu svojo pot zaključuje v Galeriji umetnosti Novega Južnega Walesa v Sydneyju. Organizator razstave je Philadelphia Museum of Art, mednarodno turnejo pa je omogočila fundacija Terra Foundation for American Art.

[1] https://www.artgallery.nsw.gov.au/artboards/duchamp/

[2] Str. 93, https://monoskop.org/File:Marcel_Duchamp_Interview_with_James_Johnson_Sweeney.pdf (obe povezavi: dostop: 1. 7. 2019)