Urša Pajk: O fotografski razstavi Lucien Hervé – Geometrija luči v Galeriji Jakopič, MGML, Ljubljana, 11. 6.–29. 9. 2019

Poznavalci in ljubitelji fotografije nikakor ne smejo zamuditi razstave madžarsko-francoskega fotografa Luciena Hervéja s povednim naslovom Geometrija luči. Pripravila jo je slovita pariška galerija za fotografijo Jeu de Paume, kustosinja razstave je Imola Gebauer, ki je bila ustvarjalčeva sodelavka, od leta 2009 pa dela v Hervéjevem arhivu. Razstavo spremljajo obsežen katalog, ki je v galeriji na voljo zgolj v času razstave (saj ga ni izdala Galerija Jakopič) in zgibanka, fotografske delavnice za vrtce, osnovne ter srednje šole in več javnih vodstev v slovenskem in angleškem jeziku.

Le Corbusier in Modulor, stanovanjska enota, Marseille, Francija, 1952 © Lucien Hervé, FLC – ADAGP / J. Paul Getty Trust, The Getty Research Institute, Los Angeles

Obiskovalci se lahko sprehodijo med osmimi fotografskimi sklopi, ki so zaznamovali umetnikovo ustvarjanje od začetnih iskanj do zrelih fotografij. Eksponatov je več kot 160, na stenah jih spremljajo tudi umetnikovi besedni prebliski, nekaj izrekov pa je od drugih piscev. Fotografije so razdeljene na več ciklusov z naslovi – Zgodnja leta, Srečanja, Stanovanje – moderna arhitektura, Abstrakcija, Sakralna in posvetna arhitektura, Indija, Črna Španija – bela Španija, Le Corbusier. Fotografije preveva prečiščenost, preciznost, estetskost, svoj pečat pa mu da tudi dejstvo, da je bil Hervé najprej zavezan slikarstvu. Med zgodnjimi stvaritvami bi omenili Kavo ob svitu (1948, Pariz, Francija) in Eifflov stolp (1944, Pariz, Francija). Vse fotografije preveva čut za poetičnost, detajle ter kontraste med svetlim in temnim. Konstrukcija stolpa, sprehajalci na peščeni poti, nabrežje Sene, kolesarji na tlaku iz granitnih kock. Vse skupaj deluje kot zamrznjeni kadri umetniškega filma. Človeška figura nikakor ni med pomembnejšimi fotografovimi motivi, čeprav se tu in tam pojavi kot osamljen ali naključni subjekt ter doda umetnini piko na i. Pri Srečanjih pa gre za portrete njegovih prijateljev, svojcev in znancev – na primer ovekovečenje Henrija Matissa (1949, Nica, Francija). Prvenstveno ga je privlačila črno-bela fotografija, čeprav so med njegovim opusom tudi barvne fotografije. Srečamo jih pod naslovom Abstrakcije – detajli fasade, smeti, prepleskano okensko steklo, kosi plakatov…

Eifflov stolp, Pariz, Francija, 1944 © Lucien Hervé, Pariz

Najbolj je znan po fotografijah arhitekture, raziskovalci njegovega življenja in ustvarjanja pa so si edini, da se je v teh najbolj našel in zaživel kot zelo izpoveden umetnik. Privlačili so ga stari arhitekturni slogi, sodobne zgradbe, preproste in zapletene oblike. Med spoznavanjem svetišč in profanih stavb se nam v možganske celice zarisujejo umetnikovi pogledi na kupole, okna, stebre, oboke, stene in druge arhitekturne elemente. Pozneje lahko v osami svojega doma obujamo svoje spomine na Versailles, Chambord, Dioklecijanovo palačo, Notre-Dame v Parizu in jih primerjamo s tistimi na razstavi. Ni presenetljivo, da je eden izmed fotografskih pasusov posvečen Le Corbusieru. Srečanje umetnika in arhitekta v letu 1949 je bilo namreč usodno, saj je Hervéja dokončno zapisalo med fotografe oziroma iskalce resnice s fotografskim objektivom. V razstavnih vitrinah si lahko ogledamo še njuno korespondenco, ki nakazuje povezanost med dvema svojstvenima ustvarjalcema.

Mantes-la-Jolie, Francija, 1947 © Lucien Hervé, Paris

Lucien Hervé se je rodil 7. avgusta leta 1910 v mestu Hódmezővásárhely na Madžarskem. Na Dunaju je študiral umetnost, leta 1929 pa se je že preselil v Francijo, prepričan o prihodnji slikarski poti. Povezal se je s francoskimi komunisti in med drugo svetovno vojno sodeloval z odporniškim gibanjem. Strast do arhitekture in fotografije mu je razplamtel veliki Le Corbusier, nanj pa so vplivali še drugi arhitekti, med njimi Oscar Niemeyer, Walter Gropius, Alvar Aalto. Zaznamovali so ga tudi avantgardni umetniki, kot so bili Aleksander Rodčenko, Piet Mondrian, László Moholy-Nagy in drugi. Njegovo najbolj plodovito obdobje je bilo po letu 1945 in pred letom 1965. V drugi polovici šestdesetih let je namreč hudo zbolel, kar je vplivalo na njegovo ustvarjanje in strast do potovanj. Po fotografijah sodeč sta nanj še posebej vplivali polnokrvna Španija in večplastna Indija. Vseeno pa se kljub bolezni pred življenjem in družbenim utripom ni zaprl, saj je s svetom komuniciral prek svojih umetnin in drugih medijev. Preminil je 26. junija leta 2007 v Parizu, za časa svojega življenja je bil večkrat nagrajen in za seboj zapustil bogato in dragoceno zbirko izvrstnih fotografij. V umetniških krogih velja za uglednega, cenjenega in vidnega fotografa 20. stoletja.

Pogled na razstavo Lucien Hervé: Geometrija, luči, Galerija Jakopič, MGML, Ljubljana © Matevž Paternoster/MGML

Viri podatkov:

»The Photographer with the Soul of an Architect«: Lucien Hervé, dostopno na:

https://blogs.getty.edu/iris/the-photographer-with-the-soul-of-an-architect-lucien-herve-le-corbusier/ (obiskano julij 2019).

Luciena Hervé, Geometrija luči, dostopno na: https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/437/lucien-herve-geometrija-luci/ (obiskano julij 2019).