Urša Pajk: O knjigi Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

Slavko Pregl in Leon Pogelšek, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 2019, 451 strani

 

Knjiga z naslovom Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič bralcu ponuja vpogled v zakulisje trgovcev z umetninami. Če nekoliko karikiramo, bi jo lahko imenovali tudi priročnik »Vse, kar ste vedno želeli vedeti o trženju umetnosti, ampak si niste upali vprašati«. Skupno delo Pregla in Pogelška je tekoče, živahno, kratkočasno, sočno in napeto branje.[1] V uk vsem umetnostnim zgodovinarjem, v poduk starinarjem, poslastica knjižnim moljem in v kratek čas ostalim. Prava uspešnica na svojem področju, saj ponuja vse, kar mora imeti tovrsten roman, da ga na dušek preberemo in po njem še podremo kupček. Tu nastopajo: usodna ženska, male in velike barabe, poznavalci umetnosti, študent, narkoman, prodajalci, kupci, ponarejevalci, roka pravice in še kaj bi se našlo. Center zgodbe je izgubljena Šlomovičeva zbirka slik[2] ali s Pregljevimi besedami: » V knjigi beremo o tem kaj se zgodi, ko en del Šlomovičeve zbirke ponarejevalci želijo prodati v svet. Opisano je zahtevno iskanje starih materialov, delikatno delo ponarejevalca in tudi zelo premišljen način lansiranja ponaredkov na svetovni trg.«[3]

 

Ozračje je kot na maratonu in bralcu se ježijo dlake, ko hiti od stavka do stavka in poskuša ugotoviti, kdo je največji prevarant v zgodbi. Ozadje za vrtljivo in pikantno odisejado so markantna evropska mesta (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Frankfurt, München), starinarnice, odlične gostilne, zakajeni lokali, nabito polne diskoteke, hiške na podeželju. Kot začimba pa so vsemu temu dodane glasba, hrana in pijača, saj smo požiralci knjig priča slikovitemu opisu različnih jugoslovanskih in evropskih specialitet ter starih dobrih zabav z muzikanti. Sline se nam cedijo ob bogatih predjedeh, mesu na žaru, jedeh na žlico, sladicah, ki so tudi izdatno zalite z vinom, pivom ali žganimi tekočinami. Avtorja sta nam velikodušno odstrla svet hedonizma na prvo in na drugo žogo – zadovoljevanje telesnih in dalje estetsko intelektualnih potreb. Morda pa so glavni akterji kljub vsemu kar slavni umetniki, njihova dela oziroma ponaredki slavnih umetnin? Pred našimi očmi namreč v vsem svojim sijaju zaživijo stvaritve oziroma ponaredki Renoirja, Picassa, Modiglianija, Kandinskega, Cézanna, ob katerih noben ljubitelj umetnosti ne more ostati hladen. Mozaik živopisnih likov, utripajočih dialogov, nepričakovanih preobratov, balkanskega humorja in hitrega tempa ceste. Priporočamo tistim, ki imajo radi umetnost, jugonostalgikom, različnim starostnim skupinam in vsem, ki radi berejo. Knjiga, v katero boste z očmi zagrizli kot v cedečo se, ravno prav zapečeno pečenko, vas na koncu zaradi vseh svojih čarov ne bo pustila nezadovoljenih. Knjižna predloga, nastala po resničnih pripetljajih, se za film ali nadaljevanko ponuja kar sama, zato bi bil greh, če na svetlo ne bi pokukala stvaritev s pestro balkansko zasedbo. Za konec pa smo dolžni še opozorilo vsem zbiralcem umetnin, ki jim domače stene krasijo najrazličnejše umetnine … Verjetno boste tu in tam lovili sapo ali pa se zna zgoditi, da boste celo za nekaj časa podvomili v pristnost posedujočih umetniških del, ampak vseeno kar pogumno skočite v bralno pustolovščino!

 

[1] Slavko Pregl (1945–), predvsem pisatelj, prevajalec in urednik, je najbolj znan po svojih mladinskih delih (Geniji v kratkih hlačah, Odprava zelenega zmaja), piše pa tudi za odraslo publiko (Nova zgodovina, Poker z ničlami) … Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad. Leon Pogelšek (1963–) se ukvarja zlasti se s prodajo umetnin, sodeluje z galerijami in antikvariati in je poznavalec gastronomije, ki smo ga pred leti lahko spremljali v eni od kuharskih televizijskih oddaj.

[2] Erich Šlomovič (1915–1942) se je rodil v Vinkovcih premožni trgovski družini. Znan je kot jugoslovanski zbiralec, trgovec z umetninami in sodelavec slavnega Ambroisa Vollarda. Ker je bil judovskega porekla, je med nacistično okupacijo skupaj z očetom in bratom žalostno preminil. V virih obstaja več različnih podatkov o njem, njegova izgubljena zbirka pa še vedno buri duhove.

[3] Dostopno na: https://val202.rtvslo.si/2019/04/kulturnice-239/ (obiskano oktobra 2019).