Urša Pajk

Pojem ustvarjalnosti je ubral nova oziroma druga pota. Predvsem so velikokrat zabrisane meje med ustvarjanjem za preganjanje dolgčasa (igranjem) in ustvarjanjem z nekim namenom, da nastane umetnina, estetski produkt. Seveda ne smemo pozabiti na to, da lahko veličastno nastane tudi spontano in brez začrtanih ciljev in znoja. Predvsem smo ljudje (na splošno) in umetniki (v ožjem smislu) prehitro navdušeni nad izdelkom, ki ga posledično preuranjeno uvrščamo med umetniške dosežke. Ustvarjanje ni produkcija stvari, ki jih potrebujemo, ampak stvaritev presežkov. Upam, da prihodnjik prinaša vzhajajoča presenečenja in ne zatonov!

Umetniško stvaritev včasih nehote ustvari narava sama – oblak na nebesnem svodu, sled vetra na mivki, viba med morskimi valovi, zverižena grča v lesu … Prav tako morda spadajo v predal z oznako umetnost še vse nerojene ideje, ki ždijo v glavah umetnikov. Že jutri bodo mogoče zavzele svoj prostor na steni muzeja ali pa bodo za vse večne čase ostale v galerijah psihe, vidne le avtorju samemu in njegovim muzam.

Predvidljivo je tisto, kar že poznamo. Nepredvidljivo pa je spolzko in skrivnostno. Pri tem domišljija in strah pred neznanim nimata meja. Zna se zgoditi, da bodo v bližnji ali daljni prihodnosti umetniška dela vidna le tistim, ki si to zaslužijo ali razumejo (spoštujejo), za vse ostale pa bodo nevidna. Se pa pri tem postavlja vprašanje, kdo bo lahko ustvarjal tako umetnost? Božanstva, polbožanstva v preobleki umetnikov ali tuje vrste iz vsemirja?

Dodajam še povezavo na spletno stran, saj je fotograf Boštjan Pucelj s fotografijami iz cikla Babi – vsaj  zame – primer dobre ustvarjalnosti:

http://www.bostjanpucelj.com/granma.html