Urša Pajk: Jože Spacal – Od slutnje groze do Erosa

Razstava na Ljubljanskem gradu, od 13. marca do 10. aprila 2014

V markantnem grajskem okolju (Stanovska ter Obhodna dvorana in Palacij) so na ogled postavili razstavo Spacalovih del – grafike, akrilne slike, mozaike in fotografije televizijskih scenografij. Pregleden kulturni sprehod in pravi umetniški obed, ki nas ne bo pustil hladne. Prav tako je z naslovom razstave, ki je privlačen, živ in udaren. Žal pa se zna zgoditi, da bodo posvečeno ozračje motili organizatorji grajskih prireditev, ki bodo zagreto razpravljali o porokah in drugih povorkah. Škoda, da nimajo pravega čuta za slikarstvo in pietete do umetniškega ustvarjanja, ampak bonton je že druga zgodba!

Jože Spacal je poseben in samosvoj umetnik, ki ga je zaznamovala njegova rojstna dežela Kras. Njegov kolorit izhaja iz barvitosti kraške pokrajine – različni odtenki bele, sive, modre, rjave, rumene, oranžne, rdeče. Ali kot pravi sam: “Ja, v krvi imam barvo terana, barve Krasa – posebno vsi odtenki listja teranove trte in listja ruja v jeseni…”1 V začetnih delih so prevladovali prav kraški motivi, sledili so kamnolomi, strehe, kaos, eksplozije razdejanj, neskončnost kozmosa, morski valovi in knjige, ki jih režejo ognjeni zublji. Tokrat so na razstavi motivno različne umetnine, ki se razlikujejo tudi glede na tehniko izdelave. Poudarek pa je na stvaritvah, ki se dotikajo rušenja sveta, zažiganja knjig (kulturne dediščine), tragedije in libida ali Erosa. Dva močna človekova pola – konec in začetek, uničenje in porajanje, spočetje in smrt. Prehod iz enega stanja v drugo se lahko zgodi na mah in eno brez drugega ne more obstati. Včasih se meje svetlega (dobrega) in temnega (zlega) zabrisujejo ali pa se celo prekrivajo. Ob vsem tem pomislimo tudi na legendo o Psihe in Erosu, ki je nesmrtna. Občutljivo slikarjevo dušo je ranila tudi usoda Svetovnega trgovinskega centra, kar je preoblikovalo njegov miselni svet. Slikarski izdelki vibrirajo in nas kot gledalca potegnejo v svoj ekstatični vrtinec. Morda so najmočnejši prav akti ali gola telesa, ki so kipeča, zaobljena in nas direktno nagovarjajo in vabijo. Neposredna zgodba o Adamu in Evi! Grafike in mozaiki so pregledne, jasne in prečiščene umetnine. Nekaj akrilnih slik je postavljenih v kontrapostu z mozaikom, kar je še posebej zanimivo za poglabljanje v slikarske tehnike. Umetnik, ki je januarja praznoval že svoj 75. rojstni dan, nikakor ni utrujen, izpet ali umirjen. Ravno nasprotno; energično, pogumno in uporno nadaljuje svoje umetniško poslanstvo. Sploh dela, ki se dotikajo erotike, strasti, nagona, bi lahko pripisali slikarski roki, ki je šele opravila z likovnim študijem in ima pred seboj še skoraj vse življenje.

V Kostanjevici na Krki rojeni (14. januar 1939) umetnik se je šolal na ljubljanski srednji šoli za oblikovanje, Filozofski fakulteti (prva stopnja umetnostne zgodovine), na Akademiji za likovno umetnost Brera ter Visoki šoli za umetnost Castello Sforzesco v Milanu. Kot štipendist Prešernovega sklada je leta 1969 odšel na trimesečno študijsko potovanje v London, Pariz in Rim. Sodeloval je na številnih razstavah doma in po svetu ter na mednarodnih grafičnih bienalih. Prejel je lepo število pomembnih nagrad. Med njimi: posebno priznanje na razstavi figurativnih umetnosti – Allessandria (leta 1963), prvo nagrado za mozaik na razstavi Visoke šole za umetnost Castello Sforzesco (leta 1966), nagrado za scenografijo na festivalu jugoslovanske televizije – Bled (leta 1971), nagrado bienala na 7. norveškem mednarodnem bienalu grafike – Fredrikstad (leta 1984), premijo na 4. mednarodnem bienalu grafike – Varna (leta 1987) in mnoge druge. Velja za vidnejšega sooblikovalca grafične šole v Ljubljani. Imenujejo ga tudi prenovitelj mozaične slikarske tehnike na Slovenskem. Najprej ga je privlačil ploskoviti mozaik, kasneje poudarjeno reliefni. Nikakor ni zanemarljivo njegovo scenografsko delo, saj je s svojim udarnim, posebnim in za tisti čas precej revolucionarnim delom odločno posegel na področje slovenske scenske umetnosti. Zasnoval je preko 300 različnih scenografij. Seveda mu vsi želimo še veliko plodnih, inovativnih in bogatih let ustvarjanja!

[1] Jela Šutej Adamič, Umetnik, ki je zasvojen z lepoto in čokolado, intervju, Delo, leto 56, št. 57 (10. marec 2014), str. 15.