Nena Škerlj: Ob izidu vodnika Izjemna drevesa severne Primorske

Edo Kozorog, Janez Pagon, David Fučka: Izjemna drevesa severne Primorske: mitske vezi med preteklostjo in prihodnostjo, Tolmin, LTO Sotočje, 2013, 32 strani, 8000 izvodov

 

 

Vodnik Izjemna drevesa severne Primorske predstavlja dopolnitev evidence izjemnih dreves na severnem Primorskem in prestavitev z njimi povezane nove učne poti. »Ohranjena izjemna drevesa vlivajo spoštovanje, predstavljajo vez med preteklostjo, sedanjostjo in tudi prihodnostjo, ohranjajo podobo kulturne krajine. Najlažje je prepoznati drevesa izjemnih dimenzij, zlasti debeline in višine. Nekatera drevesa pa so izjemna zaradi posebnih estetskih, zgodovinskih, pričevalnih ali energijskih vrednosti ter posebnih oblik krošnje ali debla. Spet druga izstopajo zaradi izjemne redkosti ali tujerodnosti. Nekatera drevesa so posebna zaradi izjemne lege, z nekaterimi drevesi pa so povezani celo posebni miti in legende.«[1]

V vodniku oziroma učni poti je predstavljen izbor 25 dreves (7 v okviru predstavitvene akcije Izjemna drevesa severne Primorske, 15 v okviru projekta LAS Izjemna drevesa severne Primorske in 3 kot naravna vrednota). Predstavljena drevesa so lahko dostopna, opremljena z informacijskimi tablami, po potrebi pa je označena tudi pot do njih. Posamezno drevo sodi vsaj v eno od petih kategorij: izjemnost dimenzij; posebnost oblike in lege ter redkost; povezave z legendami, miti in drugimi posebnimi zgodbami; povezanost z ugodnimi vplivi in energijami in prisotnost na seznamu naravne dediščine oziroma naravnih vrednot. Vodnik vsebuje izbor 25 dreves, njihove drevesne vrste, dimenzije, lokacije in dostopnost, sledi – za bolj radovedne nekoliko prekratek – opis njihovih lastnosti, zanimivosti in posebnosti.

Kačasta smreka v Trenti (nenavadnega videza) se nahaja na najbolj severni lokaciji, na najjužnejši pa je črni topol pri Vipavi (izjemnih dimenzij), vmes pa je možno spoznavati in občudovati številna druga drevesa, navedena in opisana v vodniku (Šincou kostanj na Ozbenu, Livška lipa, okoli 310 let stare bukve na planini Razor, tise na Senici …). Vodnik je dobrodošel in celo nujen z več vidikov, poleg svoje informativnosti pa je posebej pomemben zaradi doprinosa k širšemu razumevanju in večji pozornosti ne samo do izpostavljenih 25 dreves, ampak tudi do drugih, ki (še) niso opisana in so »nepomembna« z vidika naravne dediščine, kulturne zgodovine, dimenzij … so pa preprosto lepa, magična, skrivnostna in premalokrat deležna natančnejše pozornosti. Naslednja dobra stran vodnika je njegova dostopnost na spletu (https://www.prc.si/publikacije/eknjiznica/izjemna-drevesa-severne-primorske).

[1] Kozorog, Pagon, Fučka: Izjemna drevesa severne Primorske: mitske vezi med preteklostjo in prihodnostjo, Tolmin, LTO Sotočje, 2013, str. 3