ForUm

V šesti številki je tema URBANO – RURALNO.

Leta 2009 se je prvič zgodilo, da je v mestih živelo več ljudi kot na podeželju – 3.42 milijarde v mestih in 3.41 na podeželju. Od tedaj prebivalstvo v mestih narašča. Predvidevajo, da naj bi se do leta 2050 svetovna urbana populacija povečala za kar 84 % (iz 3.4 milijarde leta 2009 na 6.3 milijard leta 2050). To že vpliva na pokrajinske spremembe. Po eni strani se številne, nekoč podeželske pokrajine intenzivirajo ali celo urbanizirajo, druge pokrajine, bolj oddaljene od urbanih središč, pa se praznijo in zaraščajo. S spreminjanjem pokrajin se spreminjajo tudi njihove funkcije in tako imenovane ekosistemske storitve. V tem oziru so zanimivi skupni pašniki in druga skupna zemljišča, ki jih je čedalje manj, a nudijo različne ekosistemske storitve tudi nelastnikom. Zdi se, da v urbanih središčih že nekaj desetletij nastajajo nova skupna zemljišča kot npr. vrtički. Skladno s tem vam v peti številki postavljamo naslednja vprašanja:

1. Kakšne koristi (katere in komu) prinašajo urbane in kakšne podeželske pokrajine?

2. V kakšni obliki se skupna zemljišča pojavljajo v urbani in v podeželski pokrajini?

3. Ali menite, da prihaja do prepletanja med urbano in podeželsko pokrajino? Če da, v kakšnem smislu?

Navajano po: http://www.un.org/en/development/desa/population/publications/urbanization/urban-rural.shtml

Na vprašanja je St’ART dobil zanimiva razmišljanja, ki so jih podali Urša Pajk, Borko Tepina in Marija Buh.

Sledi vabilo k soustvarjanju sedme številke, v kateri je tema ForUma DADA – ANTI-DADA. Umetniško shajališče Kabaret Voltaire je bilo ustanovljeno 1916 v Zürichu in istega leta je pestra skupina raznih umetnikov in njihovih somišljenikov poskrbela, da je bila prvikrat natisnjena beseda dada. Dadaistična dejavnost se je tega leta »uradno« ustanovila in pričela širiti. Kljub temu, da je o Dadi in dadaistih dosti napisanega, se marsikateri izzivi v povezavi z njimi vendarle pojavljajo in St’ART ob stoletnici dade izpostavlja v razmislek naslednja vprašanja:

1. Ker je bila dejavnost dadaistov nadvse raznovrstna, saj je segala od literarnih del, gledališča, recitalov, razstav …, se poraja vprašanje, ali obstaja tisto delo, ki bi se mu lahko reklo »Dada mojstrovina«? Katero delo bi to lahko bilo, če se predpostavlja, da je sploh primerno (z njihovega vidika) razmišljati o bistvenem literarnem oziroma umetniškem delu, o neke vrste bistvu, povzetku Dade?

2. Se dandanes še vidijo vplivi dadaizma  ali pa so morda postali nevidni, nevideni in neopaženi, stopljeni v najrazličnejših kasnejših -izmih in raznih neo- variantah, sploh glede na to, da niti sami niso hoteli biti zgolj še eden od -izmov, pa se je kljub temu uveljavil izraz dadaizem?

3. Ob stoletnici dadaizma se poraja vprašanje, kako se po stotih letih dojema Dada – Dada, ki je bila hkrati anti-Dada?

S svojimi stališči lahko prispevate k premisleku o tej temi, ki jo stoletnica še bolj izpostavlja in spodbuja k premisleku. V pričakovanju najrazličnejših odgovorov na vsaj eno od zgornjih vprašanj ali razmišljanj v povezavi z okvirno temo, ki bodo objavljena v sedmi številki časopisa, vas vabimo k iskanju novih predlogov za bodoče ForUme. V ForUmu lahko sodelujete z besedili in/ali fotografijami.