Borko Tepina

Če se značaj pokrajine odraža v tipu prebivalstva, ki jo poseljuje, je seveda zelo zgovoren oziroma poveden podatek, da se je po letu 2000 večina prebivalstva znašla v urbanih okoljih in »pobegnila« s podeželja. Seveda pa je to le statističen podatek, ki še ne pove veliko o tem, kje se urbane strukture začenjajo in kje se neha podeželje, oziroma – kaj je tisto, kar je vmes in ali je prebivalstvo v predmestnih slumih že urbanizirano v takšnem smislu, kot si pod izrazom urbano okolje predstavljamo. Pritisk svetovnega prebivalstva iz različnih vzrokov, kot so revščina, lakota, pomanjkanje vode in tako naprej v iskanju bolj dostojnega življenja in v boju za preživetje (recimo v Afriki), povzroča rast iz odpadnega materiala »zgrajenih« predmestnih bivališč, ki jim sicer težko tako rečemo, in živi povsem na robu od nabiranja hrane po smeteh in prekupčuje z vsem (predvsem odpadki). Kot je temu nekoč rekel Fidel Castro za predmestja v Južni Ameriki: obstaja ciklus rakovice, ki se hranijo z iztrebki ljudi, živečih na obrežjih mest in predstavljajo glavno hrano revnim prebivalcem, živečim v »kočurah« na kolih. Temu prebivalstvu, ki ga ni malo, ne moremo še reči urbano, vsekakor pa ni več podeželsko. Če odgovorim na prvo vprašanje, mislim, da tako urbana kot podeželska območja  prinašajo koristi le, če živijo v nekem pametnem ravnovesju, za to pa glavno odgovornost nosi prav visoko strukturirana urbana politika, ki pogosto misli le na dobiček. Pa vendar, upam, se tudi slednji tega problema vse bolj zavedajo.

 

Na drugo vprašanje ne bi natančno odgovarjal, saj kot že rečeno, niti urbana niti podeželska struktura nimata vsak svojega skupnega označevalca, ampak so zadeve precej razplastene.

 

Poudaril bi, da se v visoko urbaniziranem okolju pojavlja še neka nova delitev prebivalstva, na prekarne in tiste, ki imajo zagotovljene (državne) službe. Brez obojih seveda ni možno organizirati dovolj civiliziranega političnega in urbanega življenja, vendar pa prekarni del prebivalstva prepogosto ostaja na cesti, kar bo morda v prihodnosti vse večji problem, pa vendar bi lahko bili celo gonilo razvoja, po drugi strani pa so visoko izobraženi pogosto prisiljeni zapuščati svoja območja in se seliti v njim bolj prijazna okolja.