Oto Rimele: Medij izraza kot izraz medija

Michael in John stojita na mestu in čakata na skok. Sta vrhunska športnika, ki tako v psihološkem kot fiziološkem smislu podrejata svoji življenji športnim dosežkom in presežkom, ki jih zmore človek kot posameznik, pripadnik človeke vrste. Preizkušata torej meje osebnih zmogljivosti in želita udejaniti civilizacijske dosežke.

Tako prvi sestopa iz točke mirovanja v medij vode, v kateri bo razvil hitrost s plavanjem in drugi s točke mirovanja drsi v hitrosti po snežni klančini, da nato odskoči in poleti v zračnem mediju.

Zdi se, da šele medij omogoča, osmišljuje njun nastop, njun dosežek in tudi komunikacijo, ki jo dosegata z drugimi. Obča ideja posamičnega športa in osebna izkušnja se pri tem nerazdružljivo povežeta v celoto, dogodek in izraz, ob katerem gledalcu zastaja dih.

Medij je nosilec, prenašalec informacij v položaju »sredine« in stoji med tistim, ki »sporoča« in tistim, ki »sprejema« podatke in takole mimogrede: DNK je eden najstarejših medijev za ohranjanje podatkov. Intenca posameznika po izrazu in sporočanju se torej povnanji skozi medij in je samo prek medija dostopna »uporabniku«. In dejstvo je, da je samo tisto, kar je v mediju prisotno, dostopno drugemu in omogoča ohranitev in presojo.

Vendar govorimo o različnih možnostih, ki ohranjajo izraz in naše sporočilo oziroma o različnih medijih. Medij je torej točka, ki šele omogoča komunikacijo in je v artikulirani obliki pravzaprav kodirano jezikovno sporočilo. Splošno rečeno, vseh informacij medij ne more ustrezno zaobjeti in reprezentirati oziroma specifične informacije zahtevajo izbran medij.

Izrazni medij ne omogoča samo nekega arbitrarno izbranega materialnega izhodišča, neke naključne fizične nujnosti, ampak precej več. Določa namreč strukturno zasnovo vsebine in kognitivno organizira uporabnikovo mišljenje. Narava medija omogoča tudi širino in doseg našega sporočila. Ko izbiramo medij izraza, s tem izberemo tudi vrsto jezika, ki omogoča formulacijo vsebine. Zato je nujno, da medij upoštevamo kot dejaven tvorec vsebine in izrazne resničnosti, ki povratno vpliva na razvitost našega mišljenja. Dejali bi, da medij ustvarjalnega izraza določa meje našega izraznega sveta. Tam, kjer se dejansko končuje področje določenega medija, se zamejujejo tudi naše misli, čustva in tudi območje duha.

Iz tega sledi, da je velik del ustvarjalčevega zanimanja pravzaprav posvečen poznavanju in raziskovanju medija ter razkrivanju njegovih potencialov. Zato je nek izrazni medij ustvarjalcu kot resničnost in resnica, s katero se povezuje večplastno – tudi skozi senzibiliteto odnosa dveh entitet. Priča smo namreč procesu pretakanja individualne vsebine v vsebinsko resničnost medija. Medij izraza postaja v ustvarjalčevi umetniški intenci izraz medija.