Nena Škerlj: Knjiga o prepletanju lepote, cvetja in žensk

Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak: Cvetje in ženske, Ljubljana, Narodna galerija, 2021, 108 strani

Knjiga Cvetje in ženske je nastala kot nadaljevanje sodelovanja Narodne galerije z Arboretumom Volčji potok iz leta 2018. Umetnostnozgodovinska in botanično floristično knjiga je izšla jeseni 2021. Predgovoru Barbare Jaki sledi uvodna predstavitev urednic – Jassmine Marijan in Žive Rogelj, na 108 straneh pa je predstavljenih štiriindvajset slik iz Narodne galerije: dvanajst tihožitij in dvanajst upodobitev cvetja v družbi predvsem ženskih portretov. Avtorja Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak sta pripravila izbor glede na raznovrstnost, pojavnost novih vrst in modnost cvetja ter oblik celotnih aranžmajev. Prepletajo in nadgrajujejo se zgodovina, umetnost, simbolika, naravoslovje, botanika in floristika. Umetnostnozgodovinske opise Jassmine Marijan in botanične, floristično zgodovinske razlage z občasnimi dodatki simbolike Matjaža Mastnaka dopolnjujejo botanične ilustracije Maje Šubic.

Marija Auersperg Attems: Tihožitje s cvetjem in sadjem (1848) Umetnostnozgodovinski opis
(iz knjige Cvetje in ženske, objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Ljubljana)

Umetnine so predstavljene s celostranskimi reprodukcijami, njihove manjše shematizirane risbe z legendami upodobljenega cvetja, nekaj dreves, sadja in žuželk pa je pripravila Katja Kastelic. Dela spremljajo kratke predstavitve umetnikov (Fortunat Bergant, Andrej Janez Herrlein, Franc Kavčič, Mihael Stroj, Jožef Tominc, Andreas Lach, Cornelis Johannes van Hulstijn, Jurij Šubic, Ivan Vavpotič, Rihard Jakopič), umetnic (Marija Auersperg Attems, Ivana Kobilca, Rozalija Klein Sternen, Helena Vurnik) in dveh neznanih avtorjev. Sledijo umetnostnozgodovinski opisi in (pre?)strogo ločeni botanični del Matjaža Mastnaka, obogaten z zanimivimi florističnimi in vrtnarskimi razlagami ter slikovitimi dodatnimi opisi (na primer: sadje in cvetje so idealizirani kot sodobna oglaševalska potegavščina; vrtnica dahne afektirani »Oooo!«; Luiza Pesjakova je nezemeljska, bela kakor prikazen iz bajke o samorogu, njen šopek pa je narodnozavedna izjava; na Strojevih Alpah ali Karavankah ni sončnih travnikov, po katerih bi tekala idilična Heidi; Tominčeva upodobljenka v korzetu je kot ščitovka v loncu – obe utesnjeni dokaj udobno životarita v prisili družbenih meril …). Predstavljene so štiri slike Ivane Kobilce (mdr. Poletje z desetimi vrstami poleti ali jeseni cvetočih travniških in vrtnih rastlin), tri Marije Auersperg Attems, dve Mihaela Stroja, Jožefa Tominca in Ivana Vavpotiča, ostali pa so zastopani s po eno sliko.

Marija Auersperg Attems: Tihožitje s cvetjem in sadjem (1848) Botanični opis
(iz knjige Cvetje in ženske, objavljeno z dovoljenjem Narodne galerije Ljubljana)

Vaza s cvetjem z začetka 17. stoletja, pripisana umetniku iz skupine slikarjev pod skupnim imenom Mojster vaze z groteskami, je zabavna in premeteno domišljena slika. Prikazuje vazo z ročaji v obliki kač in sedemnajst dišečih in smrdečih cvetnic, ki jih na vrhu šopka zaključuje »kralj odbijajočega vonja«[1] cesarski tulipan. Kljub vtisu skrbnega posnemanja narave in natančnosti videz vara: cvetovi so namerno naslikani nepravilno in domišljijsko obogateno (napačna števila listov, oblik, barv …). Na šopku zmešnjav in bombe vonjav dominira cesarski tulipan, ki ga je tudi Cornelis Johannes van Hulstijn postavil na vrh aranžmaja na sliki Vaza s cvetjem (slednja mi je najzanimivejša v izboru, saj kompozicija šopka deluje tudi figura na način takrat časovno odmaknjenih, pa vendar vedno navdušujočih manierističnih »arcimboldesk«).

Marija Auersperg Attems: Tihožitje s cvetjem in sadjem (1848)
in njegova priložnostna tridimenzionalna izvedba ob predstavitvi knjige (Foto: Nena Škerlj)

Portretiranke so upodobljene predvsem s cvetjem, ki lahko nosi razne simbolne poudarke: Marija Ana baronica Erberg teatralično drži takrat izjemno redko in drago vrtnico belo stolistnico in spominčico, del njene draperije pa deluje kot velik rjav žilnat list; vrtnica stolistnica in fajgelj sta pripeta na oblačilo Marije Fjodorovne, žene ruskega velikega kneza Pavla; Luiza Pesjak je upodobljena s šopkom močnih in žarečih barv, v katerem cvetlice »niso le dekorativna, ampak predvsem vsebinska prvina naslikanega portreta«,[2] ob Franji Tavčar se nahajata vrtnica burbonka in zgovorna palma trpežnica. Na tihožitjih slikarke in strastne vrtnarice z lastnim cvetličnim vrtom Marije Auersperg Attems so poleg sadja natančno upodobljene cvetlice, med njimi tudi nekatere takrat dokaj nove v Evropi[3] (na primer blesteča fuksija, ki jo je v Evropo prinesel nemški botanik Hartweg leta 1843 in je upodobljena na Tihožitju s cvetjem in sadjem že leta 1848), slika Vrtnice pa je sploh »svojevrsten vrtnarski dokument«.[4] V izboru slik se nahaja tudi Venera, Amor in Peristera Franca Kavčiča. V neoklasicistični idealizirani italijanski pokrajini tri figure tekmujejo v nabiranju cvetja, za njimi pa so upodobljena in še drevesa (v shemi je navedenih deset rastlin: cipresa, pinija, jagned, vrba, bela vrba, veliki jesen, hrast dob, gozdni tulipan, vrtnica, grška vetrnica).

Neznani avtor, lombardska šola (?): Vaza s cvetjem (1/4 17. st.),
eno od tematskih vodstev avtorjev knjige (Foto: Nena Škerlj)

Matjaž Mastnak pojasni, da Fortunatu Bergantu pri rastlinah ne gre čisto zaupati, saj jih ni natančno opazoval, kar velja tudi za Andreja Janeza Herrleina, pri Francu Kavčiču pa opaža naravoslovne težave in ugotavlja, da ga upodabljanje rastlin ni zares zanimalo, tudi Mihael Stroj je pretirano stiliziral in dodajal imaginarne poudarke. Nasprotno je Marija Auersperg Attems izredno natančno upodabljala podrobnosti rastlin in bila tudi na tekočem s takratnimi vrtnarskimi novostmi in dosežki. Jožef Tominc pa se je posluževal neke vmesne poti in šopek naslikal s cvetovom podobnim barvastim polnilom in s tremi prepoznavnimi cvetlicami. V izbranih delih so navečkrat upodobljene razne vrste vrtnic, tulipanov, narcis, slaka, sledijo lilije, fuksije, bršljan, nekaj pa je takrat izjemno redkih (na primer kaktus pitaja, Magellanova fuksija, posebne sorte vrtnic stolistnic …).

Cornelis Johannes van Hulstijn: Vaza s cvetjem (1864) (Foto: Nena Škerlj)
Cornelis Johannes van Hulstijn: Vaza s cvetjem (1864) (Foto: Nena Škerlj)

Izid knjige o prepletih očitne lepote in skritih pomenov cvetja in žensk spremljajo občasna tematska vodstva, zanimiva predavanja in ustvarjalne delavnice. Žal si vseh 24 obravnavanih slik ni mogoče ogledati, saj jih je nekaj v depojih, tiste razstavljene pa so brez posebnih oznak razkropljene po galerijskih prostorih in se včasih v njih celo skrivajo. Kar bi lahko bila ob izidu sočasna zanimiva razstava v razstavi, (zaenkrat?) ostane skrito obiskovalcu, ki se še ni seznanil z vsebino Cvetja in žensk, njen izid pa vsekakor navdušuje in bogati razumevanje obravnavanih del ter ostri obiskovalčevo pozornost do ostalih upodobitev cvetja in rastlin v galeriji, ki v knjigi niso predstavljene.


[1] Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak: Cvetje in ženske, Ljubljana, Narodna galerija, 2021, str. 8

[2] Ibid., str. 38

[3] Ibid. str. 24

[4] Ibid., str. 28